V Sloveniji imamo skoraj 400 zadrug – največ je kmetijskih in gozdarskih, zagon dobivajo tudi energetske zadruge.
Ob mednarodnem dnevu zadrug (prva sobota v juliju) sta okoljski organizaciji Focus in Umanotera, ki vodita platformo Dovolj za vse, opozorili na zadružni model kot način sodelovanja, ki krepi lokalne skupnosti in njihovo odpornost.
Po podatkih International Co-operative Alliance (ICA) je vsaj 12 odstotkov ljudi na Zemlji članov ene od treh milijonov zadrug na svetu. Zadruge zagotavljajo delovna mesta ali zaposlitvene priložnosti 10 odstotkom zaposlenega prebivalstva, hkrati pa zagotavljajo storitve in pomembno družbeno infrastrukturo.
Zadruge so ena od rešitev za prihodnost
Spomnimo, da so zadruge samostojne gospodarske organizacije v lasti svojih članov, ki jih ti tudi upravljajo. Temeljijo na prostovoljnem članstvu ter ustvarjeno vrednost vračajo članom in lokalnemu okolju.
Izkušnje iz Slovenije in tujine kažejo, da pomembno prispevajo k razvoju podeželja, prehranski in stanovanjski preskrbi, socialnim storitvam, energetiki ter drugim dejavnostim.
Zadruge med drugim omogočajo lokalnim proizvajalcem, da se lažje soočajo z izzivi globalnega trga, hkrati pa ohranjajo ekonomske koristi v lokalnih okoljih. Ker delujejo po principu »en član – en glas«, pa spodbujajo tudi socialno pravičnost ter prispevajo k pravičnejši porazdelitvi virov in priložnosti.
V okviru platforme Dovolj za vse Focus in Umanotera že več let spodbujata skupnostno upravljanje naravnih virov, energije, stanovanj in drugih dobrin, pri čemer zadruge prepoznavata kot enega ključnih modelov.
»Podnebni in drugi izzivi 21. stoletja od nas zahtevajo iskanje novih načinov sodelovanja in upravljanja skupnih virov. Prednost zadrug je v sodelovanju, demokratičnem odločanju in dolgoročnem razmišljanju. Ob mednarodnem dnevu zadrug želimo opozoriti, da lahko zadružni model pomembno prispeva k reševanju številnih izzivov, od prehranske varnosti do energetskega prehoda.«
poudarja Darja Valenčič iz Focusa.
Slovenija: zadruge kot varuhinje tradicije in priložnost za nova področja
V Sloveniji imajo zadruge več kot 150-letno zgodovino in, kot izpostavljajo v Zadružni zvezi Slovenije, so nastale iz potrebe po zaščiti slovenskega kmeta in ohranitvi zemlje v njegovi lasti.
Po podatkih AJPES je v Sloveniji leta 2025 v različnih dejavnostih delovalo 395 zadrug, med njimi je največ mikro in majhnih zadrug, ki so skupaj zaposlovale 2.743 zaposlenih.
Najdaljšo tradicijo imajo kmetijske in gozdarske zadruge, ki imajo pomembno vlogo pri prehranski varnosti in ohranjanju slovenskega podeželja.
Del zadrug je povezan v Zadružno zvezo Slovenije in med drugim na trgu nastopajo pod skupno blagovno znamko Zadružno.
Skupnostni projekti na različnih področjih
Zadruge so tudi najpogostejša organizacijska oblika, v kateri se po Evropi in v Sloveniji odvijajo skupnostni projekti na zelo različnih področjih. Med njimi so denimo:
- Lesna zadruga Loški Potok – slovenski primer v tujini močno razširjenega zadružnega modela rabe lesne biomase za ogrevanje,
- Zadruga Konopko, usmerjena v trajnostno pridelavo in predelavo industrijske konoplje,
- Zadruga Soča–Trenta, ki je postavila malo hidroelektrarno Krajcarca,
- Najemna stanovanjska zadruga Stankoop, ki si je prizadevala ustvariti zadružno stanovanjsko skupnost v Mariboru, ter
- Jezikovna zadruga Soglasnik – zadruga jezikoslovcev in prevajalcev, ki del prihodkov namenja skladu za podporo lokalnemu okolju.