Site icon Eko Dežela

Teden slovenske hrane: bo EU pesticidom podaljšala življenje?

stock.adobe.com

Države članice so se 26. oktobra dogovorile, da podpora ekološkemu kmetijstvu v skupni kmetijski politiki (SKP) po letu 2027 ne bi bila več obvezna. Hkrati Evropski parlament obravnava t. i. pesticidni omnibus (Omnibus X), ki bi številnim nevarnim pesticidom podelil neomejeno odobritev.

Ekološko kmetijstvo je eden najboljših odgovorov na suše, uvozno odvisnost in podnebne spremembe, zato slovenske evropske poslance pozivajo, naj ohranijo obvezno podporo ekološkim kmetom in zavrnejo deregulacijo pesticidov.

Ekološko kmetijstvo manj odvisno od uvoznih surovin

Izkušnje iz Slovenije in Evrope kažejo, da so se kmetije z dlje časa vzpostavljenimi ekološkimi sistemi bolje spopadale s pomanjkanjem vode. Ekološka pridelava ohranja zdrava tla z več organske snovi, ki zadržijo več vode in lažje prestanejo vremenske ekstreme. Poleg tega je ekološko kmetovanje manj izpostavljeno cenovnim šokom.

»Ekološki kmetje ne uporabljamo sintetičnih gnojil in pesticidov, zato smo manj odvisni od dragih in uvoženih surovin,« pove Aleš Hvalc, predsednik Zveze društev ekoloških kmetov Slovenije.

Doda, da je danes ključnega pomena: »EU uvozi 30 % dušikovih in 70 % fosfatnih gnojil, njihova proizvodnja je odvisna od zemeljskega plina, gnojila pa pomenijo do 16 % vseh stroškov kmetov. Ko je zaprtje Hormuške ožine letos spomladi dušikova gnojila podražilo za 71 % glede na povprečje leta 2024, je morala EU sprejeti akcijski načrt za gnojila z izrednimi ukrepi za pomoč kmetom.«

Ekološko kmetovanje spodbuja biodiverziteto

Ekološko kmetijstvo je nepogrešljivo tudi z vidika biodiverzitete, javnega zdravja in doseganja podnebnih ciljev. Na ekoloških kmetijah živi v povprečju okoli 30 % več rastlinskih in živalskih vrst, hrana vsebuje manj ostankov pesticidov, manj je obremenjena podzemna voda, iz katere pitno vodo pridobiva več kot 90 % prebivalcev Slovenije, z neuporabo sintetičnih gnojil pa ekološki kmetje med drugim povzročajo manj izpustov toplogrednih plinov.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je oktobra poudaril, da ekološko kmetijstvo »ni zgolj način pridelave hrane, temveč pomemben del odgovorov na izzive trajnostne rabe virov, varovanja okolja, prilagajanja podnebnim spremembam in celostnega razvoja podeželja.«

Podpora ekološkim kmetom naj ostane obvezna

Kljub temu se na ravni EU pripravlja korak nazaj, ki ga je podprla tudi Slovenija. Evropska komisija je v predlogu SKP za obdobje 2028–2034 določila, da morajo vse države članice ekološkim kmetom zagotoviti plačila za preusmeritev in ohranjanje ekološkega kmetovanja. Ministri za kmetijstvo so to obveznost 26. oktobra v soglasno sprejetem pogajalskem stališču Sveta črtali: podpora bi postala neobvezna, ekološko kmetijstvo pa ne bi bilo več samostojno prednostno področje.

Saša Kralj iz Umanotere je ob tem povedala: »Ekološko se v EU obdeluje 11 % kmetijskih površin, cilj za leto 2030 pa je 25 %. Kako naj bi ta cilj dosegli, če kmetom hkrati jemljemo podporo? Kmet, ki se odloča za večletni in zahteven prehod, potrebuje dolgoročno zavezo in stabilne pogoje. Tudi ljudje razumejo pomen ekološkega kmetovanja – povpraševanje po ekološki hrani, katere trg je v EU vreden skoraj 50 milijard evrov, že zdaj raste hitreje kot pridelava.«

Odločitev je zdaj v rokah Evropskega parlamenta. Poročilo, o katerem bo predvidoma 1. decembra glasoval Odbor za kmetijstvo, obveznost financiranja ekološkega kmetijstva ohranja. Ključno je, da ga poslanci podprejo in ubranijo tudi v pogajanjih s Svetom.

Pesticidi ponovno na naših krožnikih?

stock.adobe.com

Medtem ko bi ekološkim kmetom odvzeli zagotovljeno podporo, EU pripravlja enega največjih posegov v zaščito pred pesticidi doslej. Evropska komisija je decembra 2025 predlagala t. i. omnibus o varnosti hrane in krme (Omnibus X), ki ga zaradi vsebine imenujejo kar pesticidni omnibus. Predlog bi:

Potrošniki moramo imeti zagotovilo, da je hrana varna

Za predlog ni bila pripravljena presoja vplivov. Več kot 500 znanstvenikov je pozvalo k ustavitvi postopka, neodvisni strokovnjaki Združenih narodov za človekove pravice pa opozarjajo, da predlog ogroža temeljne človekove pravice, med njimi pravico do zdravja, ustrezne hrane in zdravega okolja.

»Potrošniki moramo imeti zagotovilo, da je hrana na policah varna. Pesticidni omnibus ne bi le podaljšal odobritev, ampak bi zmanjšal tudi redno preverjanje ostankov pesticidov v hrani. Mejne vrednosti sicer ostajajo, a manj ko jih preverjamo, manj je zagotovila, da se jih vsi držijo. Hkrati potrošnike spodbujamo, naj izbirajo lokalno, sezonsko in ekološko. A za to so potrebne tudi spodbude. Brez stabilne podpore slovenskim ekološkim kmetom bo ekološka hrana na naših policah, krožnikih vse pogosteje prihajala iz tujine,« je jasna Jasmina Bevc Bahar, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije.

Elena Lunder iz Focusa doda: »Pesticidni omnibus je pisan na kožo agroindustrijskim lobijem. Ohranja model kmetijstva, ki je dosegel svoje meje in katerega uničujočih posledic za zdravje ljudi in okolje ne moremo več spregledati. Predlog se predstavlja kot pomoč kmetom, v resnici pa jih bo še bolj potisnil v odvisnost od pesticidov, v korist nekaj podjetij, ki jih proizvajajo. Ceno teh političnih odločitev pa z zdravjem plačujejo prav kmetje, delavci na kmetijah in prebivalci podeželja, ki so pesticidom najbolj izpostavljeni.«

Krepimo odpornost, ne odvisnost

Ta teden slavimo slovensko hrano: lokalne pridelke in kmete, ki nam jih zagotavljajo. A zgolj ozaveščanje ne bo rešilo težav, s katerimi se ti kmetje soočajo, od suš in toče do odvisnosti od dragih vhodnih surovin in negotovega odkupa. Slovenska hrana bo odporna le, če bodo odporne tudi naše kmetije. Zato moramo podpreti ekološke prakse ter majhne in srednje velike družinske kmetije, okrepiti povezave med kmeti, potrošniki in javnimi zavodi ter kmetijstvo odmikati od pesticidov in uvoženih gnojil. Odločitve, ki se trenutno sprejemajo v Bruslju, predstavljajo velik korak v napačno smer.

Slovenske poslanke in poslance v Evropskem parlamentu zato pozivajo, naj:

Ministrstvo za kmetijstvo pozivajo, naj ministrove besede o pomenu ekološkega kmetijstva podpre tudi v pogajanjih na ravni EU ter v slovenskem načrtu za nacionalna in regionalna partnerstva (NNRP) za obdobje 2028–2034 zagotovi stabilno podporo ekološkim kmetom.

Exit mobile version