Leta 2023 je bilo samo izpostavljenosti drobnim delcem PM2,5 pripisanih 1.034 prezgodnjih smrti, kaže novi okoljski pregled Slovenije, ki ga je objavil OECD.
Slovenija je po umrljivosti, povezani z izpostavljenostjo delcem PM2,5, precej nad povprečjem držav OECD.
Na milijon prebivalcev pride približno 500 prezgodnjih smrti.
Po podatkih Evropske agencije za okolje, ki jih v poročilu povzema OECD, je bilo leta 2023 izpostavljenosti dušikovemu dioksidu (NO₂) pripisanih še 93 prezgodnjih smrti, prizemnemu ozonu pa 297.
Kakovost zraka se je v zadnjih letih sicer izboljšala, vendar OECD opozarja, da izboljšanje pri PM2,5 in ozonu poteka počasneje kot v EU.
Razlike v zraku so tudi med posameznimi deli države
Koncentracije trdnih delcev in NO₂ so zaradi cestnega prometa najvišje v gosto poseljenih mestih, kot so Ljubljana, Celje in Maribor.
Na jugozahodu države k višjim koncentracijam NO₂ prispevata tovorni promet, povezan z Luko Koper, in čezmejno onesnaženje iz severne Italije.
Pri delcih PM2,5 je pomemben vir onesnaževanja tudi kurjenje lesne biomase v malih kurilnih napravah, medtem ko je promet največji vir izpustov dušikovih oksidov.
Posledice niso le zdravstvene. OECD ocenjuje, da bi lahko zdravstvena škoda zaradi onesnaženosti zraka v Sloveniji znašala med 1,1 in 3,5 milijarde evrov na leto.
Čeprav je Slovenija v zadnjem desetletju močno zmanjšala izpuste več onesnaževal, OECD opozarja, da onesnažen zrak ostaja eno pomembnejših okoljskih tveganj za zdravje prebivalcev.