Vseh 13 vrst žab, živečih v Sloveniji je uvrščeno na rdeči seznam in so zaščitene.
Delijo se na kolutojezičnice (urhi), krastače (navadna in zelena), česnovke, rege, rjave žabe (sekulja, plavček, rosnica in laška žaba) ter zelene žabe (debeloglavka, zelena in pisana žaba).
Navadna krastača
Navadna krastača je naša največja brezrepa dvoživka. Samice so velike do 18 cm, samci pa so za tretjino manjši. Koža je groba, z velikimi in izrazitimi bradavičastimi žlezami. Razširjena je po celi Sloveniji.
Zelena krastača
Zelena krastača je manjša od sorodne navadne krastače. Njeno čokato telo od začetka zaokroženega gobca do konca trupa meri od 5 do 10 cm. Samci so vitkejši od samic in zrastejo do 8 cm. Zelena krastača je razširjena po vsej Sloveniji, a je precej redka vrsta.
Zelena rega
Zelena rega je v Sloveniji ena in edina vrsta od skupaj 218 vrst iz rodu reg (Hyla), ki živijo na Zemlji. Je majhna dvoživka gladke kože in prikupnega videza, ki s pomočjo oprijemalnih blazinic na koncih prstov spretno pleza po vejah in listih. Njen trup doseže od 3 do 5 cm. V Sloveniji je splošno razširjen, pojavlja pa se vse do 800 m nad morjem.
Sekulja
Sekulja je srednje velika, nekoliko bolj čokata žaba. V Sloveniji je sekulja splošno razširjena. Bolj ji ustrezajo hladnejša, hribovita območja, zato jo pri nas najdemo tudi do 1700 m nad morjem, slovenske Istre in Primorja pa se izogiba.
Plavček
Plavček (Rana arvalis) je 4 do 8 cm velika žaba. Zanj je značilna čokata postava, koničast gobec, belo-rumenkast trebuh in rjavkasto-siv hrbet. Samci pridobijo v obdobju parjenja značilno modro barvo, po kateri je vrsta dobila ime in je v naravi zelo prepoznavna. Več o plavčku TULE.
Rosnica
Rosnica, ki ji pravimo tudi sivka, je srednje velika žaba. Trup odrasle živali meri od 6 do 9 cm, samci pa so navadno nekoliko manjši od samic. Za rosnico so značilne izredno dolge zadnje noge. Razširjena je po vsej Sloveniji. Pojavlja se do 1000 m nad morjem, vendar je pogostejša v nižjih predelih.
Laška žaba
Laško žabo spoznamo po svetlo do temno rjavi, občasno tudi rdečkasto obarvani hrbtni strani telesa, na kateri je opazna temnejša obarvanost v predelu med očmi in vzorcu v obliki narobe obrnjene črke V. Laška žaba je nižinska vrsta, ki jo redko najdemo nad 300 do 400 metri nadmorske višine, v Sloveniji živi le na območju Vipavske doline, v Goriških Brdih, ob reki Idriji ter v Slovenski Istri.
Debeloglavka
Debeloglavka je največja vrsta pravih žab v Evropi, zraste tudi do 15 cm. Samce bomo lahko slišali ponavljati svoj odsekani ke-ke-ke-ke-ke tudi do dva kilometra daleč, pravijo v Notranjskem parku.
Zelena žaba
Zelena žaba zraste od 5 do 15 cm. Vzorec in barva njenega telesa in tudi oglašanje samcev so pogosto podobni bodisi pisani žabi bodisi debeloglavki – gre namreč za križanca med tema vrstama. V angleškem jeziku ji rečejo ‘edible frog’ (jedilna žaba).
Pisana žaba
Pisana žaba je najmanjša med trojico zelenih žab, trup odrasle meri od 4 do 7 cm. Pari se lahko tako z debeloglavko kot z zeleno žabo.
Hribski urh
Hribski urh je majhna žival, ki zraste do 5 cm. Njegova koža je gosto posejana z bradavicami, ki se končujejo z drobnim trnom. Če ga presenetimo izven vode in se prestraši, se v trenutku obrne na hrbet in pokaže svarilno obarvano trebušno stran. Ta je črno rumeno lisasta in vsiljivca opozori na urhovo strupenost.
Nižinski urh
Hribski urh je razširjen po vsej Sloveniji, nižinski urh pa živi le v subpanonskem delu Slovenije in na tem območju prihaja tudi do križanja med obema vrstama. Prepoznamo pa ga po oranžno-črni obarvanosti trebuha.
Navadna česnovka
Navadna česnovka je aktivna skoraj izključno ponoči, večino dneva in leta pa preživi zakopana v peščena tla.Po končanem prezimovanju se v Sloveniji navadne česnovke k mrestiščem selijo od konca marca do maja. V nevarnosti navadna česnovka odda predirljiv klic in izloči po česnu smrdeč izloček, po katerem je dobila slovensko ime
Vas zanima še več o žabah? TULE. Če pa vas zanimajo vse vrste kač v Sloveniji, pa kliknite na to povezavo.