Site icon Eko Dežela

Jesenska Pokljuka med zlatimi macesni in pastirskimi stanovi

stock.adobe.com

Pokljuka leži na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, večinoma na nadmorski višini med 1.200 in 1.500 metri. Je največje strnjeno gozdnato območje v narodnem parku, prekrivajo pa jo predvsem smrekovi gozdovi.

Med prostranimi smrekovimi gozdovi se obarvajo macesni, jutranje meglice ustvarjajo posebno vzdušje, na planinah pa se odpirajo pogledi proti Julijskim Alpam.

Za jesenski izlet, primeren tudi za družine, je ena možnost sprehod do planine Zajavornik.

Pohod do planine Zajavornik

Jesenska pokrajina s pastirskimi stanovi na Pokljuki (stock.adobe.com)

Ena od možnosti za lahkoten izlet je planina Zajavornik oziroma Javornik, ki leži na približno 1.300 metrih nadmorske višine.

S parkirišča pri Šport hotelu na Goreljku do planine vodi lahka, približno tri kilometre dolga pot. Za hojo v eno smer potrebujemo okoli 50 minut.

Pot večinoma poteka skozi gozd, na planini pa se odprejo travniki s tradicionalnimi lesenimi pastirskimi stanovi. Med njimi stoji tudi sirarna, edina zidana stavba na planini. Ob lepem vremenu se od tod odpira pogled proti Viševniku in okoliškim vrhovom.

Zanimivost: na Pokljuki dragocena šotna barja

Jesenska pokrajina na planoti Pokljuka (Foto: Adobe Stock)

Pokljuka ni posebna le zaradi gozdov in planin. Med njenimi naravnimi posebnostmi so tudi visoka šotna barja, ki so nastala na območjih, povezanih z nekdanjim delovanjem ledenikov.

Šotna barja so izjemno občutljivi ekosistemi, v katerih se zaradi stalne namočenosti rastlinski ostanki razkrajajo zelo počasi. Tako nastaja šota, v kateri se lahko ogljik kopiči več tisoč let.

Eno od teh barij lahko spoznamo na učni poti Šotno barje Goreljek. Približno kilometer dolga pot ima pet informacijskih točk, na občutljivejših delih pa je speljana po lesenih podestih.

Exit mobile version