Ustvari jih 36 odstotkov, kar je drugi največji delež med državami EU, ugotavlja OECD.
Sloveniji je sicer uspelo skupne izpuste toplogrednih plinov precej zmanjšati. Leta 2023 so bili za 32 odstotkov nižji od vrha leta 2008, predvsem zaradi učinkovitejše rabe energije, manjše uporabe premoga in čistejše energetske mešanice.
Promet pa ostaja izjema.
OECD rast prometnih izpustov povezuje predvsem z veliko odvisnostjo od avtomobila, cestnim tovornim tranzitom in množičnimi dnevnimi migracijami.
Slovenija ima v primerjavi s povprečjem EU večji delež poti z avtomobilom in manjšo uporabo javnega prevoza.
Promet je obenem največji slovenski vir dušikovih oksidov in pomemben vir trdnih delcev. K onesnaževanju prispeva tudi star vozni park: leta 2024 je bilo 49 odstotkov osebnih avtomobilov dizelskih.
Še posebej opozorilna je projekcija za prihodnost. Če Slovenija ne uvede dodatnih ukrepov, bi bili lahko po oceni, ki jo navaja OECD, prometni izpusti leta 2030 za 41 odstotkov višji kot leta 2005.
Za doseganje ciljev bo zato po oceni OECD poleg čistejših vozil potrebno zmanjševanje odvisnosti od avtomobila ter več vlaganj v javni promet, železnice, hojo in kolesarjenje.