Ko se svet segreva, se permafrost na visokih zemljepisnih širinah tali, v izsušenih gozdovih divjajo hujši požari, jezera in mokrišča pa se segrevajo. Vse te spremembe same po sebi povzročajo sproščanje metana in ogljikovega dioksida, ki sta ujeta v drevesih in tleh, ter tako slabšajo podnebno krizo, navaja članek v The Guardianu.
Čeprav znanstveniki že dolgo poznajo te “povratne zanke”, ki krepijo učinek neposrednega onesnaženja iz sežiganja premoga, nafte in plina, izpusti iz naravnih virov v podnebnih projekcijah večinoma niso upoštevani.
Bo dvig svetovne temperature še večji?
Raziskovalci so ugotovili, da je to dodatno segrevanje vseeno pomembno, saj bodo izpusti iz naravnih virov do konca tega stoletja okrepili globalno segrevanje za 20 – 30 %. To bi do takrat h globalni povprečni temperaturi dodalo ocenjenih 0,2 °C do 0,4 °C, odvisno od splošnih ukrepov, ki jih bodo države sprejele za boj proti podnebni krizi.
A nova raziskava opozarja, da bo dvig svetovne temperature verjetno še večji, kot ga večina trenutnih projekcij upošteva, saj te ne vključujejo metana in CO2, ki se bosta sproščala iz permafrosta, mokrišč, sladkih voda in požarov – štirih področij, ki jih je študija analizirala.
Trenutne politike, ki so jih uvedle vlade, bodo po podatkih Climate Action Tracker verjetno povzročile dvig globalne temperature za 2,6 °C nad predindustrijskimi časi. To bo verjetno povzročilo hude motnje in stiske za milijarde ljudi zaradi dviga morske gladine, izgub pridelkov in drugih posledic.