Ministrstvo za okolje in prostor je predstavilo zakonodajni program za letošnje leto, ki napoveduje nove zakone in uredbe s področja odpadkov, embalaže, podnebja, pitne vode, narave in prostorskega načrtovanja.
Po navedbah ministrstva je cilj programa posodobiti zakonodajo, zmanjšati administrativne ovire ter hkrati izboljšati varstvo okolja in naravnih virov.
Spremembe pri odpadkih in embalaži
Med najpomembnejšimi napovedmi je novela Zakona o varstvu okolja (ZVO-2B). Ta naj bi odpravila ugotovljene protiustavnosti na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti, pospešila digitalizacijo okoljskih postopkov ter omogočila hitrejše izdajanje okoljevarstvenih dovoljenj.
V praksi to pomeni spremembe na področju ravnanja z embalažo, baterijami, električno in elektronsko opremo ter drugimi izdelki, pri katerih morajo proizvajalci prevzeti odgovornost tudi po koncu njihove življenjske dobe.
Ob tem ministrstvo napoveduje tudi več novih uredb, s katerimi bo Slovenija v svoj pravni red prenesla evropska pravila o embalaži, plastiki, odpadkih, baterijah in krožnem gospodarstvu.
Nov podnebni zakon
V pripravi je tudi nov podnebni zakon, ki bo slovensko zakonodajo uskladil z najnovejšimi evropskimi podnebnimi pravili.
Del sprememb se nanaša tudi na uvedbo sistema ETS2, nove evropske sheme trgovanja z emisijami za stavbe in cestni promet, ki bo pomembno vplivala na prihodnje izvajanje podnebne politike.
Več zaščite za pitno vodo
Ministrstvo napoveduje tudi pripravo več uredb za zaščito vodovarstvenih območij ter izboljšanje sistema oskrbe s pitno vodo, kar je ob vse pogostejših sušah in vplivih podnebnih sprememb eno ključnih področij prihodnjih let.
Novi načrti za zaščitena območja
V pripravi bodo tudi novi oziroma posodobljeni načrti upravljanja za več slovenskih zavarovanih območij narave, med njimi:
- Triglavski narodni park,
- Krajinski park Goričko,
- Škocjanski zatok,
- Kolpa,
- Radensko polje.
Prav tako ministrstvo napoveduje ureditev področja svetlobnega onesnaževanja ter izvajanje evropskih pravil glede ozonu škodljivih snovi in fluoriranih toplogrednih plinov.
Manj birokracije?
Poleg novih zakonov ministrstvo napoveduje tudi pregled obstoječe okoljske zakonodaje in upravnih postopkov. Namen analize je poiskati podvajanja, administrativne ovire in druge postopke, ki podaljšujejo odločanje ter povečujejo stroške za državljane, občine in gospodarstvo.
Na podlagi teh ugotovitev naj bi leta 2027 sledile dodatne spremembe zakonodaje, katerih cilj bo poenostavitev postopkov, večja digitalizacija ter hitrejše odločanje.
Kaj to pomeni za državljane?
Večina napovedanih sprememb se v letu 2026 še ne bo neposredno poznala v vsakdanjem življenju, bodo pa postavile temelje za prihodnje spremembe na področju ravnanja z odpadki, embalažo, zaščite pitne vode, podnebne politike in varovanja narave.
Če bo zakonodajni program uresničen v napovedanem obsegu, bo šlo za eno največjih posodobitev okoljske zakonodaje v zadnjih letih.