Odziv na takšen scenarij so preverjale slovenske in tuje intervencijske službe.
V Koprskem zalivu in na območju Debelega rtiča sta 24. septembra potekali mednarodna vaja POLex 2026 in regijska vaja Neptun 2026. Kot je po zaključku sporočila Uprava RS za zaščito in reševanje, so z vajama hkrati preverjali več ravni odziva na ekološko nesrečo – od mednarodnega sodelovanja na morju do ukrepanja slovenskih služb ob onesnaženju obale.
Kako bi ukrepali ob večjem razlitju?
POLex 2026 je bil zasnovan na scenariju večjega razlitja ogljikovodikov v severnem Jadranu. Uprava RS za pomorstvo je ob napovedi vaje pojasnila, da so preverjali standardne operativne postopke, uporabo specializirane opreme ter predvsem usklajevanje slovenskih in tujih služb.
Pri vaji so sodelovale slovenske enote zaščite in reševanja, pristojne službe držav jadransko-jonske regije ter evropske agencije EMSA, EFCA in Frontex. Namen ni bil zgolj preveriti, ali posamezne službe znajo ukrepati, temveč ali lahko ob večjem onesnaženju dovolj hitro delujejo skupaj.
Onesnaženje morja se ne ustavi na meji
Prav pri Jadranskem morju je čezmejno sodelovanje posebej pomembno. Morski tokovi lahko onesnaženje prenesejo daleč od kraja nesreče, posledice pa lahko prizadenejo obalo, morsko življenje, ribištvo in druga območja več držav.
»Jadran je skupen ekosistem, zato njegovega varstva ne moremo omejiti na državne meje ali posamezne sektorje,« je ob vaji poudaril dr. Mitja Bricelj z Ministrstva za okolje in prostor.
Slovenija, Italija in Hrvaška imajo sicer že od leta 2005 skupni načrt ukrepanja ob nenadnem onesnaženju severnega Jadrana. Sodelovanje se zdaj nadgrajuje tudi v okviru evropskega projekta ASAP, katerega cilj je izboljšati pripravljenost jadranskih držav na večje pomorske nesreče.
Vaja konec septembra je tako preverila nekaj, za kar si vsi želimo, da v resničnih razmerah ne bo potrebno: kako hitro in učinkovito bi lahko omejili posledice večjega onesnaženja slovenskega morja.