Ministrstvo za okolje in prostor zato obiskovalce poziva, naj spoštujejo naravo in ne posegajo v življenjski prostor morskih organizmov.
Delfini potrebujejo mir
Med najbolj prepoznavnimi prebivalci slovenskega morja so velike pliskavke, ki v severnem Jadranu živijo vse leto.
Kot poudarja ministrstvo, imajo pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v morskem ekosistemu, saj kot vrhnji plenilci uravnavajo populacije rib in drugih morskih organizmov. Njihovo preživetje pa je tesno povezano z mirnim morskim okoljem.
Pogosta plovba, približevanje čolnov, hrup in vznemirjanje lahko vplivajo na vedenje, prehranjevanje in razmnoževanje delfinov.
Školjke in polžki niso spominki
Turisti pogosto domov odnesejo školjke, polže ali druge morske organizme kot spomin s počitnic.
Na ministrstvu opozarjajo, da imajo tudi na videz prazne lupine pomembno vlogo v obalnem ekosistemu. Predstavljajo zavetje številnim manjšim organizmom, njihovo odstranjevanje pa dolgoročno zmanjšuje biotsko raznovrstnost.
Žive školjke in polži pa sodelujejo tudi pri naravnem čiščenju morske vode.
Med najbolj ogroženimi habitati morski travniki
Med najbolj ogroženimi habitati severnega Jadrana so morski travniki.
Ti zagotavljajo življenjski prostor številnim ribam, rakom in drugim organizmom, izboljšujejo kakovost vode, proizvajajo kisik ter shranjujejo velike količine ogljika, zato imajo pomembno vlogo tudi pri blaženju podnebnih sprememb.
Največjo škodo morskim travnikom povzročajo sidranje plovil, mehanske poškodbe in onesnaževanje.
Na njihovo ranljivost opozarja tudi Zavod YouSea, ki je letos že tretje leto zapored organiziral podvodno čistilno akcijo na območjih morskih travnikov. Med prvo letošnjo akcijo so prostovoljci odstranili približno 250 kilogramov odpadkov.
7 preprostih pravil za na morje
Ministrstvo obiskovalcem svetuje:
- morske živali opazujmo z razdalje in jih ne lovimo;
- školjk, rakovic in drugih organizmov ne odnašajmo iz narave;
- odpadke vedno odnesimo s seboj;
- tudi prazne školjčne lupine pustimo na obali;
- kamnov ne prelagajmo in iz njih ne gradimo stolpov;
- otroke učimo spoštljivega odnosa do narave;
- z odgovornim ravnanjem prispevajmo k ohranjanju morja.
Nekatere vrste so tudi zakonsko zaščitene
Številne vrste, ki živijo v slovenskem morju, so zavarovane z zakonodajo. Namerno vznemirjanje ali odvzemanje živali iz njihovega naravnega okolja je prepovedano in se lahko kaznuje z globo.
Za nadzor na zavarovanih območjih, kot sta Krajinski park Strunjan in Krajinski park Debeli rtič, skrbijo naravovarstveni nadzorniki in javni zavodi, ki obiskovalce seznanjajo z odgovornim ravnanjem ob morju.
Slovenska obala meri le nekaj deset kilometrov, zato se posledice človekovih posegov hitro poznajo. Po mnenju strokovnjakov lahko že preproste navade – da živali le opazujemo, ne odnašamo školjk in za seboj odnesemo odpadke – pomembno prispevajo k temu, da bo severni Jadran ostal bogat življenjski prostor tudi v prihodnje.