Evropska unija pripravlja spremembo pravil, ki bi državam članicam olajšala dovoljevanje uporabe dronov za škropljenje s pesticidi. Zagovorniki poudarjajo možnost precej natančnejšega nanašanja, okoljevarstveniki pa opozarjajo, da o tveganjih še nimamo vseh odgovorov.
Po sedanji evropski zakonodaji se škropljenje z dronom namreč šteje za škropljenje iz zraka. Direktiva iz leta 2009 ga zato načeloma prepoveduje, države pa lahko dovolijo izjeme pod posebnimi pogoji. Evropska komisija ocenjuje, da so bila pravila oblikovana predvsem z mislijo na letala in helikopterje ter da ne sledijo več razvoju tehnologije.
Komisija je zato konec leta 2025 predlagala možnost splošnejših izjem za določene vrste dronov. Maja letos je Svet EU sprejel svoje pogajalsko stališče in podprl spremembo, vendar to še ne pomeni splošne odprave prepovedi. O končni zakonodaji se mora dogovoriti še z Evropskim parlamentom.
Zakaj sploh škropljenje z droni?
Glavni argument je natančnost. Dron lahko sredstvo nanaša na določene dele posevka, Komisija pa ugotavlja, da bi lahko bila uporaba pri nekaterih načinih škropljenja za uporabnika in okolje enako ali celo manj tvegana kot škropljenje s tal. Prav zato naj bi EFSA pripravila posebne smernice za ocenjevanje tveganja pesticidov, namenjenih uporabi z droni.
Toda vprašanje ostaja, koliko pesticida med letom odnese izven ciljnega območja in kateri tipi dronov so dovolj natančni. Predlagana pravila zato predvidevajo, da bi bili dovoljeni le ustrezno ocenjeni načini uporabe in sredstva, ki bi bila za uporabo z dronom tudi izrecno odobrena.
Droni lahko namesto pesticidov raznašajo tudi koristne žuželke
Tehnologija pa omogoča tudi povsem drugačen pristop. Droni se že uporabljajo oziroma preizkušajo za raznašanje koristnih žuželk, naravnih sovražnikov škodljivcev.
EU CAP Network navaja uporabo takšnih sistemov v sadovnjakih, vinogradih, na koruzi, jagodah in drugih kulturah. Raznos koristnih organizmov z dronom je lahko do desetkrat hitrejše od klasičnega načina in lahko pomaga zmanjševati potrebo po kemičnih sredstvih.
Evropska komisija biološko zatiranje škodljivcev vidi kot pomemben del bolj trajnostnega kmetijstva. Koristne žuželke, pršice in ogorčice lahko delujejo kot naravni sovražniki škodljivcev ter predstavljajo alternativo delu kemičnih pesticidov.
Droni bi tako lahko v prihodnosti nad evropskimi polji počeli dve skoraj nasprotni stvari: natančneje nanašali pesticide ali pa pomagali kmetom, da jih potrebujejo manj.
Preberite tudi:
Za zaustavitev upadanja števila žuželk bo treba kmetovati bolj okolju prijazno
Škropiva (FFS) niso nedolžna: vsaka napačna uporaba udari po čebelah – in nazaj po nas