Kot poudarjajo v podjetju DrevoRez, je pravilna nega dreves zato ključna za ohranjanje njihove vitalnosti in varnosti. Drevesa so živi organizmi, ki želijo preživeti. Na obrezovanje se odzovejo na predvidljiv način, zato se je pri obrezovanju treba držati določenih pravil, ki so zbrana v evropskih standardih obrezovanja.
Obrezovanje dreves po evropskih standardih
Najprej se določijo cilji obrezovanja. Najpogostejši cilji so:
- dvig profila od ceste,
- odmik drevesa od fasade, strehe ali električne napeljave,
- odstranitev suhih in poškodovanih vej,
- krajšanje predolgih horizontalnih vej (da jih ne polomi sneg),
- nižanje krošnje (ne obglavljanje),
- povrnitev v polnaravno stanje (reševanje v preteklosti nepravilno obrezanih dreves),
- izboljšanje strukture dreves.
Ko določimo cilje, se pri samemu obrezovanju držimo določenih pravil:
- čim manjša velikost poškodb, priporočeno največ 5–10 cm (debelejše veje odstranimo, ko je res nujno, večje rane drevesa težje zaprejo);
- pravilni rezi:
- pri tanjših vejah odrežemo tik ob vejnem ovratniku (ne poškodujemo glavnega debla in ne puščamo štrcljev, tako drevo najhitreje zapre rano),
- pri debelejših vejah pustimo daljši štrcelj (s tem preprečimo prenos okužbe v glavno deblo);
- uporaba ročnih žag, ne motornih (večja natančnost pri delu, manj nacefrane rane);
- ne uporabljamo premazov za rane (raziskave so pokazale, da škodijo, povečajo vlago in hitrost razkroja);
- drevesa obrezujemo večinoma z vrvjo (to omogoča dostop tudi v notranjost krošnje, kamor s košaro ne moremo);
- po potrebi razkužimo orodje;
- naenkrat drevesu ne odstranimo preveč listne mase (da ga ne izstradamo in preprečimo propad korenin):
- pri mladih drevesih odstranimo do 1⁄3 listov,
- pri odraslih do ¼,
- pri zelo starih, veteranskih pa samo nujno do 10 %.
Vejo skrajšamo tako, da odrežemo tam, kjer ostane stranska veja premera vsaj 1⁄3 odrezane.
Dreves ne obglavljamo
Pogosto se srečujemo z mnenjem, da so drevesa previsoka in zato nevarna. To se je v preteklosti reševalo z ekstremnim nižanjem, obglavljanjem. S tem smo drevesu odvzeli večino hrane, zato zelo hitro požene še večje število novih, slabo vraščenih vej. V nekaj letih dobimo enako visoko drevo, ki je precej manj varno, kot bi bilo, če bi ga obrezovali pravilno. Ima slabše vraščene veje, namesto enega zdravega vrha ima pogosto več slabo vraščenih. Ran od obglavljanja drevo pogosto ne zapre in pride do okužbe debla in korenin. Z obglavljanjem dobimo na dolgi rok enako visoko, manj varno drevo z več listja in več vejami, ki se lahko odlomijo. Obglavljena drevesa je večinoma možno do neke mere popraviti, a to traja več let in zahteva več ciklov obrezovanja.
Posebna skrb za habitatna drevesa
DrevoRez namenja posebno pozornost t. i. habitatnim drevesom. To so drevesa, ki jih pogosto ohranjamo v čim bolj naravnem stanju, saj predstavljajo življenjski prostor za ptice, netopirje, žuželke in druge organizme. Takšna drevesa vsebujejo dupline, razpoke ali odmrlo lesno maso, ki so ključni elementi biotske raznovrstnosti. Ko je to možno, je priporočljivo po poseku pustiti spodnji del debla stoječ, s čimer ustvarimo dom za koristne mikroorganizme, žuželke, ptiče in netopirje.
Zanesljiv partner za varno in trajnostno nego
V podjetju DrevoRez združujejo strokovno znanje, sodobno opremo in spoštovanje do narave. Njihov pristop temelji na dolgoročni skrbi za drevesa, ki jih ne obravnavajo le kot posamezne organizme, temveč kot del širšega okolja. Na ta način zagotavljajo varnost in urejenost prostora, obenem pa prispevajo tudi k ohranjanju naravne dediščine za prihodnje generacije.