Site icon Eko Dežela

Suša: Vse težje preživetje za prostoživeče živali

stock.adobe.com

Letošnje sušne razmere po Evropi vplivajo na vse vidike življenja, od kmetijstva do cen hrane, od oskrbe z energijo do požarne ogroženosti. Imajo pa tudi hude posledice za celotne ekosisteme.

Ko izginejo mlake …

V naravi je večina živali odvisnih od manjših luž, gozdnih kotanj, izvirov in sezonskih mlak. Ko ta presahnejo, morajo živali po vodo prehoditi precej daljše razdalje.

Več nesreč v iskanju vode

Lovska zveza Slovenije že več let opozarja, da v obdobjih dolgotrajne suše divjad težje najde pitno vodo. Zaradi tega se pogosteje približa naseljem, prečka ceste ali zahaja na kmetijske površine, kjer je možnost nesreč in konfliktov z ljudmi večja.

Posebej ranljive so srne, jeleni in divji prašiči, ki za preživetje potrebujejo redne vire vode, pa tudi manjše živali, kot so ježi, kune in lisice.

Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) opozarjata tudi, da z izsuševanjem mokrišč in plitvih voda izginejo številni nevretenčarji, s katerimi se hranijo ptice, vodnim in močvirskim vrstam ptic pa se zmanjšujejo primerna gnezdišča.

Za žabe in druge živali, ki so za razmnoževanje neposredno odvisni od vode, lahko že eno izrazito sušno poletje pomeni slabšo uspešnost razmnoževanja.

Kako prostoživečim živalim pomagajo po Evropi?

Na Hrvaškem so zaradi dolgotrajne suše moči združili gasilci in lovci. Kot poročajo lokalni mediji, so gasilci s cisternami polnili naravne kotanje in napajališča za divjad. Hrvaška radiotelevizija (HRT) poroča, da v Istri lovske družine vzdržujejo približno 300 umetnih napajališč in okoli 20 naravnih lokev, ki jih v obdobjih hude suše polnijo tudi večkrat tedensko.

Med letošnjimi požari in dolgotrajno sušo v Franciji so prostovoljci skupaj z gasilci na gozdna območja dovažali vodo, gasilcem pomagali z dostavo vode. 

V sušnih predelih Velike panonske nižine na Madžarskem poteka projekt t. i. “varuhov vode”. Kmetje in prostovoljci obnavljajo mokrišča, zadržujejo vodo v pokrajini ter polnijo manjše depresije in mlake.

V naravnih parkih Španije in Portugalske upravljavci v času dolgotrajne suše vzdržujejo umetna napajališča oziroma dopolnjujejo naravne kotanje z vodo.

Z Nizozemske pa poročajo o iskanju žejnih živali z droni.

Ob vsem tem strokovnjaki znova poudarjajo pomen ohranjanja mokrišč.

Exit mobile version