Organizatorji poudarjajo, da pobuda ni več le beleženje kilometrov, ampak ima dejanski vpliv tudi na podjetja, občine in način vsakodnevne mobilnosti.
Nekateri delodajalci zaposlene za prihod v službo s kolesom že finančno nagrajujejo, drugje so zaposleni spodbudili ureditev novih kolesarnic, garderob in varnih parkirišč.
Delodajalci postajajo gonilna sila sprememb dnevne mobilnosti
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo poudarjajo, da imajo prav delodajalci velik vpliv na potovalne navade zaposlenih.
»Trajnostna mobilnost postaja pomemben del prometne politike v Sloveniji. Prav delodajalci imajo velik vpliv na mobilnost zaposlenih, zato smo ponosni, da se je letošnji pobudi pridružilo že 130 delodajalcev. To pomeni, da se je krog sodelujočih v enem letu več kot podvojil,«
je povedal državni sekretar Uroš Vajgl. (MOPE)
Pri IPoP – Inštitutu za politike prostora opozarjajo, da prihod na delo s kolesom ni pomemben le za okolje, ampak tudi za manjšo porabo energije, manj stresa in bolj zdrava mesta.
»V času nestabilnih cen energentov in velike odvisnosti od uvožene nafte potrebujemo rešitve, ki dejansko zmanjšujejo porabo energije. Kolesarjenje je ena najhitrejših in energetsko učinkovitih možnosti,«
poudarja Nela Halilović iz IPoP.
Maribor želi postati kolesarsko mesto
Letošnja akcija močno izpostavlja tudi Maribor, kjer organizatorji vidijo velik potencial za razvoj vsakodnevnega kolesarjenja.
Mariborski župan Aleksander Saša Arsenovič poudarja, da mesto zadnja leta intenzivno vlaga v kolesarsko infrastrukturo:
- uredili so 30 kilometrov novih kolesarskih stez,
- prenovili 40 kilometrov kolesark,
- širijo sistem Mbajk,
- nadaljujejo ureditev Dravske kolesarske poti.
Podporo projektu je izrazila tudi nizozemska veleposlanica Janneke Vrijland, ki je Maribor označila kot mesto z zelo dobrimi pogoji za razvoj kolesarske kulture.
Največji problem? Varna parkirišča za kolesa
Pri Mariborski kolesarski mreži pa sicer opozarjajo, da ljudje ne potrebujejo le novih stez, ampak predvsem varna parkirišča in bolj povezane poti.
»Sporočila kolesarjev so precej jasna: potrebujemo več varnih parkirišč in kolesarnic,«
opozarja Žiga Ozvaldič iz Mariborske kolesarske mreže.
Kot primer dobre prakse izpostavlja varovano kolesarnico Kolesodvor pri železniški postaji, ki je po njegovih besedah kapacitete presegla že prvo leto delovanja.
Kolo kot odgovor na dražje gorivo in prometni stres?
Številna evropska mesta poskušajo zmanjšati prometne zastoje, hrup in odvisnost od avtomobilov. Organizatorji akcije poudarjajo, da je v številnih slovenskih mestih veliko poti mogoče opraviti hitreje s kolesom kot z avtomobilom – posebej v jutranjih prometnih konicah.
V okviru akcije bodo po Sloveniji organizirane tudi mobilne popravljalnice koles, kjer bodo serviserji pomagali pri osnovnih popravilih in nastavitvah koles, napoveduje MOPE.