Mednarodni in domači strokovnjaki so na konferenci Umanotere “Prehranska varnost v času globalnih pretresov: vloga skupnosti in politik” opozorili na nujnost dolgoročnih ter okoljsko in socialno odgovornih sistemskih rešitev.
Slovenija pred velikimi izzivi
Pridelava hrane je dejavnost, ki je najbolj izpostavljena vplivom podnebnih sprememb.
Klimatologinja Tjaša Pogačar z Biotehniške fakultete UL je v predstavitvi ocene podnebne ranljivosti in tveganj za slovensko kmetijstvo izpostavila, da vse pogostejše suše, vročine, pozebe, neurja, poplave, toče ter širjenje škodljivcev in bolezni neposredno ogrožajo količino in kvaliteto kmetijskih pridelkov v Sloveniji.
»Podnebne spremembe poleg pridelka vplivajo tudi na ljudi, infrastrukturo in druge vidike kmetijstva. Do sedaj smo ocenili le vpliv na količino in kakovost pridelka in že tu je tveganje veliko. Tveganja se bodo ob nadaljevanju velikih izpustov še stopnjevala in edini način, da jih zmanjšamo, so učinkoviti ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe,« je še poudarila.
V Sloveniji 3-krat premalo njiv
Obenem je naš sistem oskrbe s hrano močno uvozno odvisen in neodporen na geopolitične šoke. Količina hrane, ki jo lahko pridelamo v Sloveniji, je zelo omejena, saj :
- imamo za prehransko varnost kar 3-krat premalo njiv.
- Pri tem kar 75 % njiv uporabljamo za pridelavo živinske krme, zaradi česar pridelamo premalo rastlinske hrane za ljudi.
- Imamo kritično nizko stopnjo samooskrbe pri zelenjavi, sadju in krompirju, ki ne zadosti niti polovici naših potreb.
- Obenem več kot 80 % hrane uvozimo iz tujine.
Kmetijska zemljišča so temelj prehranske varnosti države. Na konferenci so izpostavili, da bi ohranili potencial za samooskrbo, moramo zemljišča prenehati uničevati s pozidavanjem ter jih trajno zavarovati.
»Dogaja se uzurpacija in degradacija kmetijskih zemljišč, kar pomeni nepovratno izgubo neobnovljivega naravnega vira. V Sloveniji imamo veliko degradiranih območij, ki so primerna za pozidavo in nam za to ni treba žrtvovati kmetijskih zemljišč,«
je poudarila Nina Lipušček, vodja zahtevnih projektov v podjetju LOCUS.
Sistemski premik v smeri “podnebnega menija”
Po mnenju sodelujočih na konferenci prebivalec Slovenije zaužije preveliko količino rdečega mesa, ki poleg negativnih okoljskih vplivov predstavlja tudi resno tveganje za naše zdravje. Poleg tega letno zavržemo skoraj 80 kg hrane na prebivalca.
Vendar teža teh odločitev ne stoji zgolj na posamezniku. Charlie Brocard, raziskovalec na Inštitutu za trajnostni razvoj in mednarodne odnose (IDDRI), je izpostavil, da je gradnja spodbudnega prehranskega okolja najbolj učinkovit in pravičen pristop za spremembe na področju potrošnje hrane.
»Potrebujemo politike, ki bodo poskrbele, da bo zdrava in trajnostna hrana postala najlažja, najbolj privlačna in cenovno najbolj dostopna izbira, pri tem pa moramo najprej zaščititi najranljivejša gospodinjstva,«
je še dodal.
Pionirski primeri iz Slovenije in tujine
Mestna občina Kranj je prva v Sloveniji sprejela trajnostno lokalno prehransko strategijo.
Navdih za mnoge na področju javnega naročanja hrane lahko ponudi bavarska občina Taching am See, del prve nemške ekoregije Waginger See-Rupertiwinkel. Tam so povečanje deleža lokalnih, sezonskih in ekološko pridelanih živil v javnih zavodih (bolnišnice, šole …) prepoznali kot najmočnejši vzvod v rokah občin za spodbujanje ekološke pridelave hrane in kratkih verig oskrbe s hrano, pa tudi kot orodje socialne politike in spodbujanja javnega zdravja.
»Odločitev za povečanje deleža zdrave, lokalno pridelane ekološke hrane v javnih zavodih je v prvi vrsti vprašanje politične volje, ne proračuna. To namreč ni povišalo stroškov, saj smo kuhinje usposobili za uporabo svežih, nepredelanih surovin in vključevanje več rastlinske hrane. Ta model je neposredno prenosljiv tudi v slovenske občine,« je povedala Stefanie Lang, županja občine Taching am See.
Občine lahko spodbudijo pridelavo in potrošnjo ekološke hrane tudi z vzpostavitvijo obratov za predelavo lokalnih ekoloških pridelkov za potrebe javnih menz, kot so to naredili v belgijski provinci Liège. V Sloveniji takšnega obrata, ki bi bil namenjen samo javnim menzam, še nimamo.
Je pa občina Ajdovščina v vasi Brje že pred leti vzpostavila skupnostni obrat za predelavo in promocijo lokalnih kmetijskih pridelkov.
»Upravljanje obrata pomeni dodatno delo in stroške za našo občino. Vendar lahko uporabniki centra poleg predelave pridelkov za lastne potrebe tudi preizkušajo svoje podjetniške ideje, se povezujejo in vključujejo v skupne razvojne projekte,« je povedal Janez Furlan, vodja oddelka za gospodarstvo in razvojne zadeve na Občini Ajdovščina.
Tudi oglaševanje ima svojo okoljsko odgovornost
Ustvarjanje zdravega prehranskega okolja sega tudi na področje oglaševanja. Ziggy Klazes, nekdanja mestna svetnica v nizozemskem mestu Haarlem, je izpostavila moralno protislovje mestnih oblasti, ki po eni strani stremijo k okoljski vzdržnosti, po drugi strani pa služijo z oddajanjem oglasnih površin industrijam, ki povzročajo podnebno krizo. Leta 2021 je bila pobudnica prve prepovedi oglaševanja industrijsko pridelanega mesa na javnih površinah. Zgledu mesta Haarlem zdaj sledi že več kot 50 mest in občin po svetu, trend pa se preliva tudi v nacionalne politike.
»S prepovedjo oglaševanja industrijsko pridelanega mesa nismo prepovedali uživanja izdelka, temveč smo mu odvzeli lažno nevtralno podobo in ga prepoznali kot škodljivega za okolje, zdravje ljudi in dobrobit živali. Slovenskim občinam svetujem, naj ne čakajo na nacionalno zakonodajo, temveč naj takoj začnejo s spreminjanjem pogojev v oglaševalskih pogodbah – to je najhitrejša pot do umika škodljivih oglasov,« je pojasnila Ziggy Klazes.
Umanotera je za konec poudarila, da je sporočilo konference jasno: strategije za povečanje prehranske varnosti obstajajo in so nemudoma izvedljive tudi v Sloveniji.