Pobuda je nastala ob nedavnih poročilih, ki kažejo, da ponarejena živila še naprej predstavljajo tveganje za zdravje potrošnikov, hkrati pa škodujejo tudi evropskim gospodarstvom in kulinarični dediščini.
Ponarejene izdelke pogosto povezujemo z luksuznimi izdelki ali sektorjem oblačil in mode. Vendar pa so bila po oceni groženj kriminala na področju intelektualne lastnine (OCTA) za leto 2022 živila – zlasti piškoti, testenine, čips in sladkarije – druga najpogosteje zasežena kategorija izdelkov na zunanjih mejah EU v letu 2020.
Rast elektronskega trgovanja je ponarejevalcem ponudila nove možnosti za distribucijo ponarejenih živil, zaradi česar potrošniki vse težje prepoznajo pristne izdelke. Kriminalci ponarejajo oznake in embalažo živil ter prilagajajo proizvodne procese.
Skupna operacija Europol-Interpol OPSON, ki se izvaja vsako leto, je v letu 2024 privedla do zasega ponarejenih in neustreznih živilskih proizvodov v vrednosti 91 milijonov evrov.
Izvršni direktor EUIPO João Negrão je poudaril, da so ponarejena živila in pijače velik problem za javno zdravje. Zdravstvena tveganja ostajajo glavna skrb. Poročilo SOCTA za leto 2021 opozarja, da so v ponarejenih živilskih proizvodih našli nevarne snovi, kot so metanol, živo srebro, fipronil in različne insekticide oz. pesticide.
Ponarejanje pijač, zlasti alkoholnih, ostaja velika težava. Ponarejevalci pogosto ponovno uporabijo originalne steklenice ali natisnejo ponarejene etikete, ki jih nalepijo na prazne steklenice, kar otežuje prepoznavanje ponaredkov.
Drugi proizvodi, ki so močno prizadeti zaradi ponarejanja, so oljčno olje, pivo, meso, sir in drugi mlečni izdelki.
Gospodarski vpliv ponaredkov v živilskem sektorju
Živilska industrija je temelj gospodarstva EU, saj pomembno prispeva k regionalnemu razvoju, zaposlovanju in ustvarjanju delovnih mest.
Po podatkih EUIPO je bil sektor vina in žganih pijač med letoma 2013 in 2017 eden najbolj prizadetih zaradi ponarejanja: letno je izgubljenih 2.289 milijonov evrov prodaje in uničenih skoraj 5.700 delovnih mest. Tudi davčne izgube so bile velike in so znašale 2.068 milijonov evrov.
- Kitajska in Turčija sta bili med najpogosteje navedenimi državami izvora ponarejene hrane in pijače, zasežene na zunanjih mejah EU v letih 2019 in 2020.
- Geografske označbe (GO) omogočajo potrošnikom, da zaupajo kakovostnim proizvodom in jih razlikujejo, proizvajalcem pa pomagajo pri boljšem trženju njihovih proizvodov. Trenutno je v Evropski uniji registriranih več kot 3.600 proizvodov z geografskimi označbami.
Kako se kot potrošniki zaščitimo pred ponaredki živil?
Kampanja EUIPO »Kaj je na vaši mizi?« potrošnikom ponuja praktične nasvete, kako se zaščititi pred ponarejenimi izdelki:
- kupujte pri uradnih trgovcih in prek uradnih distribucijskih kanalov ter na uradnih spletnih straneh blagovnih znamk
- preverjajte oznake izdelkov in njihovo poreklo ter certifikacijske logotipe.
- pazljivo preglejte embalažo: ponaredki so pogosto slabo izdelani in imajo pravopisne napake (podobno kot znamke oblačil)
