Narava je ljubitelje gobarjenja tudi letošnjo jesen razveselila z obilno bero gob.
Kot so sporočili z inpšekcije, nadzori potekajo predvsem na območjih, kjer je zaradi ugodnih pogojev za rast gob in večjega obiska gozdov mogoče pričakovati večje število nabiralcev.
Inšpektorji preverjajo predvsem količino in vrste nabranih gob, način njihovega nabiranja ter ravnanje z gobami in njihovim rastiščem.
Dva kilograma gob na dan
Zakon o ohranjanju narave določa ukrepe in pravila za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnega ravnovesja ter ureja tudi varstvo prosto živečih vrst gliv.
Področje nabiranja samoniklih gliv ureja Uredba o varstvu samoniklih gliv. Ta določa, da sme posameznik v enem dnevu nabrati največ dva kilograma gob. Določa tudi pravila glede načina nabiranja in ravnanja z gobami, katerih namen je preprečevanje poškodb rastišča in podgobja.
Kaj nadzorujejo inšpektorji v gozdu?
Pri nadzoru inšpektorji preverjajo, ali posamezniki spoštujejo predpisano količinsko omejitev ter ali gobe nabirajo in z njimi ravnajo na način, določen z uredbo.
Nadzor zajema tudi spoštovanje Uredbe o zavarovanih vrstah gliv, ki določa varstveni režim za zavarovane vrste. Med drugim je prepovedano zavestno uničevanje zavarovanih vrst gliv ter njihovo odvzemanje iz narave, prav tako pa uničevanje ali poškodovanje podgobja oziroma gob zavarovanih vrst.
Glede na naravo in okoliščine posamezne kršitve bo lahko izdan plačilni nalog oziroma izveden drug ustrezen postopek v skladu s predpisi.
Ozaveščanje o odgovornem gobarjenju
Namen akcije ni le ugotavljanje in sankcioniranje kršitev, poudarjajo, temveč tudi preventivno delovanje ter ozaveščanje.
Katere vrste gob so zavarovane pri nas?
Med 41 zavarovanimi vrstami gliv v Sloveniji je nekaj zelo priljubljenih, znanih in markantnih gob, ki jih gobarji na terenu hitro opazijo. Nekatere med njimi so vrhunske užitne gobe (ki jih je kljub temu prepovedano nabirati), druge pa so splošno znane strupene vrste.
Priljubljene užitne gobe, ki so zavarovane in jih je v naravi strogo prepovedano nabirati:
- Knežja mušnica / karželj (Amanita caesarea): Velja za eno najokusnejših in najbolj cenjenih gob na svetu. Prepoznamo jo po čudovitem oranžno-rdečem klobuku in rumenih lističih ter betu.
- Kraljevi goban (Butyriboletus regius / Boletus regius): Izjemno lep in redek sorodnik navadnega jurčka. Ima rožnato-rdeč klobuk in svetlo rumen bet, njegovo meso pa na prerezu ne modri.
- Orjaška plešivka (Calvatia gigantea): Velika bela “krogla”, ki lahko zraste do velikosti nogometne žoge ali celo več. Ko je mlada in popolnoma bela v notranjosti, je užitna, a je zaradi ogroženosti zaščitena.
- Velika zraščenka / zgrbančena zraščenka (Grifola frondosa): V tujini zelo priljubljena pod imenom maitake. Raste v velikih grmih ob vznožju dreves in velja tako za kulinarično kot zdravilno gobo.
- Resasti bradovec (Hericium erinaceus): Zelo nenavadna goba, ki raste na deblih listavcev in spominja na belo brado ali ledene sveče. Zelo je priljubljena v azijski kuhinji in medicini.
Znane strupene zavarovane gobe, ki vas poleg globe lahko stanejo življenja!
- Satanov goban (Rubroboletus satanas): Ena najbolj znanih strupenih gob pri nas. Ima velik sivkasto-bel klobuk in krvavo rdeč bet, meso pa na prerezu pomodri. Povzroča hude prebavne zastrupitve.
- Preprosta tavbica (Russula paludosa): Čeprav večino golobic (tavbic) povezujemo z užitnostjo, so nekatere vrste redke in rastejo le na specifičnih, ogroženih rastiščih (npr. na šotnih barjih), zato so zavarovane.
- Pomladanska mušnica (Amanita verna) – Smrtno nevarna!
Ta goba je smrtno strupena in se nahaja na seznamu zavarovanih vrst. Vsebuje enake uničujoče amatoksine kot zloglasna zelena mušnica in povzroča odpoved jeter ter ledvic. Je popolnoma bela, raste spomladi in poleti v listnatih gozdovih ter je izjemno redka, zaradi česar je zakonsko zaščitena.
Uradni državni seznam vseh 41 zavarovanih vrst gob je objavljen v Prilogi 1 k Uredbi o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv.