Razlog so nenavadni dogodki na hrvaški obali, kjer je morska želva v zadnjih tednih večkrat ugriznila kopalce.
Ob zgodbah o »napadih« sicer velja spomniti na precej pomembno podrobnost: kopalci smo obiskovalci, Jadran pa je življenjski prostor morskih želv.
Najnovejši incident se je zgodil 9. avgusta na plaži Miljenko in Dobrila v Kaštel Lukšiću. Želva je mlajšega moškega ugriznila v spodnji del hrbta, rana pa je bila dovolj globoka, da je krvavel. Po poročanju hrvaških medijev je šlo že za peti prijavljeni ugriz na tem območju od 22. julija.
Napadi so izjemno neobičajni
Glavata kareta je najpogostejša morska želva v Jadranu. Hrvaško ministrstvo, pristojno za varstvo narave, poudarja, da je Jadran eno najpomembnejših prehranjevalnih območij te vrste v Sredozemlju. Vse morske želve, ki se pojavljajo v hrvaškem delu Jadrana, so strogo zavarovane.
Pri inštitutu Blue World ocenjujejo, da je v širšem območju Jadrana več kot 100.000 glavatih karet različnih starosti. Večina se zadržuje na odprtem morju, manjši del pa prihaja bližje obali in med otoke. Strokovnjaki Plavega sveta poudarjajo, da so ugrizi človeka izjemno redki in izolirani dogodki. Želve se človeku praviloma ne približujejo in se stiku izogibajo.
Imajo pa želve izredno močne čeljusti
Prehranjujejo se namreč med drugim z mehkužci, polži, raki in drugimi organizmi s trdimi lupinami, zato lahko ugriz velike živali povzroči tudi resno poškodbo.
Strokovnjaki med možnimi razlogi za napade oz ugrize ljudi omenjajo obrambno reakcijo, teritorialno vedenje odraslih samcev v času parjenja in tudi negativne pretekle izkušnje z ljudmi. Problem je lahko celo hranjenje divjih živali: žival se lahko navadi povezovati človeka s hrano in začne sama iskati stik.
V resnici ljudje ogrožamo želve
Inštitut je ob podobnih dogodkih leta 2023 opozoril tudi na posnetke ljudi, ki so veliko glavato kareto v Petrčanah vlekli v plitvino. Žival se je skušala osvoboditi in človeka ugrizniti – kar je pri želvi, ki se ne more braniti na veliko drugih načinov, povsem razumljiva obrambna reakcija. Namerno vznemirjanje strogo zavarovanih morskih želv je na Hrvaškem prepovedano.
Po podatkih Blue World se skoraj 10.000 glavatih karet v Jadranu ujame kot neželeni ulov v ribolovno orodje. Med pomembnimi nevarnostmi zanje so še trki s plovili, onesnaževanje in uničevanje življenjskega prostora.
Kaj storiti, če v morju srečamo glavato kareto?
Srečanje z morsko želvo je praviloma razlog za občudovanje, ne za paniko. Vendar ji moramo pustiti prostor. Hrvaško ministrstvo in strokovnjaki Blue World priporočajo:
- želvi se ne približujemo in se je ne dotikamo;
- nikoli je ne hranimo;
- z njo ne poskušamo plavati ali se potapljati zaradi fotografiranja;
- če se nam začne približevati, se umaknemo in mirno zapustimo vodo;
- na območju, kjer je bila opažena želva, ki se približuje ljudem, je smiselno pred vstopom v vodo z masko preveriti okolico;
- ne plavamo daleč od obale sami, če vemo, da se na območju zadržuje takšna žival;
- poškodovane, bolne ali izčrpane morske želve na Hrvaškem prijavimo na številko 112.
Če želva ugrizne, je treba rano zaradi možnosti okužbe ustrezno očistiti in poiskati zdravniško pomoč, posebej pri globljih ugrizih.
Zanimiva želva, o kateri se velja izobraziti
Glavata kareta (Caretta caretta) je ena od sedmih danes živečih vrst morskih želv in najpogostejša morska želva v Jadranu.
Živi tudi v Atlantskem, Tihem in Indijskem oceanu ter v Sredozemskem morju, kjer je ena ključnih populacij vezana na vzhodni del Sredozemlja. Pomembna območja gnezdenja so predvsem obale Grčije, Turčije, Cipra in Libije, posamezna gnezda pa se pojavljajo tudi drugod po Sredozemlju.
Odrasla glavata kareta je velika žival. Oklep običajno meri približno 70 do 100 centimetrov, odrasle živali pa pogosto tehtajo okoli 70 do 150 kilogramov, čeprav so znani tudi precej večji primerki. Ime je dobila po razmeroma veliki glavi in izredno močnih čeljustih.
Večino življenja preživi v morju in lahko dočaka več desetletij – ocenjujejo najmanj 50 let, verjetno pa tudi 70 ali več. Tudi odrašča zelo počasi. Samice potrebujejo več desetletij, da dosežejo spolno zrelost, nato pa se zaradi odlaganja jajc vračajo na peščene obale.
Glavata kareta je predvsem mesojeda. Z močnimi čeljustmi lahko zdrobi školjke, polže in oklepe rakov, prehranjuje pa se tudi z drugimi nevretenčarji, ribami in njihovimi ostanki. Mlajše živali imajo nekoliko bolj raznoliko prehrano.
Čeprav največ sredozemskih glavatih karet gnezdi precej južneje in vzhodneje, je Jadransko morje eno njihovih pomembnih prehranjevalnih in razvojnih območij. Sem prihajajo tudi želve, izvaljene na oddaljenih sredozemskih obalah.
In še ena posebnost, zaradi katere je pogled na želvo ob hrvaški obali danes toliko zanimivejši: septembra 2025 so na Korčuli prvič dokumentirali gnezdo glavate karete na Hrvaškem. Na plaži Pržina v Lumbardi so iz peska prišli mladiči in se odpravili proti morju.
Želva pa je tudi obiskovalka slovenskega morja.