LOGO_LUPA_web

Ljudje smo uničili 83 % divjih živali

julij 30, 2018

Nova študija pravi, da ljudje predstavljamo le 0,01 % vseh živih bitij na Zemlji, vendar smo kljub temu uničili kar 83 % divjih sesalcev. Ocena študije razkriva, presenetljivo majhen del človeštva na Zemlji, pa tudi nesorazmerni učinek na druga živa bitja.

Človeštvo se v veliki shemi življenja na Zemlji razkriva kot hkrati nepomembno in dokončno prevladujoče. Študija pravi, da je na svetu 7,6 milijarde ljudi, kar predstavlja le 0,01 % vseh živih bitij. Toda od začetka civilizacije je človeštvo povzročilo izgubo kar 83 % vseh divjih sesalcev in polovice rastlin. Domače živali, ki jih vzgajamo, pa naj bi bile v porastu.

Raziskovalci so živa bitja razvrstili v več kategorij in ocenili katerih je največ. Rastline naj bi predstavljale največjo skupino in sicer kar 82 % svetovne biomase. 13 % predstavljajo bakterije, vsa druga bitja (žuželke, glive, ribe in druge živali) pa predstavljajo le 5 % biomase. Od tega morska bitja predstavljajo le 1 %, ljudje pa 0,01 %.

SVETOVNA BIOMASA

svetovna-infografika-1

Preoblikovanje planeta s človeško dejavnostjo je znanstvenike pred kratkim pripeljalo do razglasitve nove geološke dobe – Antropocen. Eden od glavnih označevalcev dobe naj bi bile piščančje kosti, ki jih danes najdemo že po vsem svetu. Nova študija razkriva, da danes reja perutnine predstavlja kar 70 % vseh ptic na planetu. Le 30 % odstotkov je divjih. Slika je še bolj očitna pri sesalcih – 60 % vseh sesalcev na zemlji predstavlja živina, večinoma goveda in prašiči, 36 % sesalcev predstavljajo ljudje, le 4% pa pripada divjim živalim.

svetovna-infografika-2

svetovna-infografika-3

Uničevanje divjega habitata za gojenje, sečnjo in razvoj je povzročilo začetek tega, čemur mnogi znanstveniki pravijo masovno izumrtje življenja. Zdi se, da je bilo v zadnjih 50. letih izgubljenih približno polovico živali na Zemlji. Od začetka industrijske revolucije, ko je življenjski graf začel svojo strmo pot navzdol, je na svetu ostala le še šestina divjih sesalcev – od slonov do miši. V oceanih pa je v treh stoletjih kitolova ostalo le še petino morskih sesalcev.
svetovna-infografika-DELFINI

„Naš vpliv na naravni svet ostaja ogromen,“ komentira rezultate profesor Ron Milo iz Weizmannovega inštituta za znanosti v Izraelu, ki je vodil raziskovalno delo. „Naši prehrambeni izbori imajo velik vpliv na življenjski prostor živali, rastlin in drugih organizmov.“

Raziskovalci so za svoje izračune uporabljali podatke iz stotine različnih študij, ki so pogosto uporabljale sodobne tehnike, kot so satelitsko daljinsko zaznavanje, ki omogoča skeniranje velikih površin in zaporedje genov, ki lahko razkrijejo nešteto organizmov v mikroskopskem svetu. Začeli so z ocenjevanjem skupine organizmov in nato določili globalni skupni obseg. Vseeno pa priznavajo, da ostajajo precejšnje negotovosti. Delo je kljub temu koristen pregled vseh živih bitij na Zemlji in hkrati opomin, kako hitro ljudje spreminjamo in uničujemo naš planet.

(Visited 44 times, 1 visits today)