LOGO_LUPA_web

Vse o kombuči – »eliksirju življenja«

januar 19, 2019

O kombuči v zadnjem desetletju slišimo vedno več. Morda ste jo celo že poizkusili? Pa veste kaj to pravzaprav sploh je in za kaj vse je koristna?

Kaj je kombuča?

Kombuča je ime napitka iz fermentiranega čaja, prav tako pa je ime tudi za gobo, ki iz navadnega sladkanega čaja naredi napitek kombuča. Goba kombuča je simbiotska kultura bakterij in glivic, ki se hrani s sladkorjem pri tem pa ustvarja pravo bogastvo vitaminov in telesu koristnih snovi. Iz čaja naredi osvežilno pijačo, ki spominja na mošt, je praktično brez kalorij in sladkorja in vsebuje veliko organskih kislin, encimov in aminokislin.

Foto: Lukas Chin, Wikipedia
Foto: Lukas Chin, Wikipedia

Kombučo naj bi prvi pripravljali in pili na Kitajskem in Japonskem, njena priprava pa sega več kot 2000 let v preteklost. Iz kombuče so takrat pripravljali tako imenovani »Božji čaj« ali »eliksir življenja« in verjeli, da ima čarobno moč ter omogoča večno življenje. Svoje ime je napitek dobil po korejskemu zdravniku Kombu, ko je ta z njim ozdravil prebavne motnje takratnega japonskega cesarja.

Kombuča se lahko zelo razlikuje glede na obdelavo, okus in vsebnost kalorij, zato je pomembno da raziščete tržišče in ugotovite kaj vam je najbolj všeč. Še bolje pa je, da jo pripravite kar sami doma.

Foto: Mgarten, Wikipedia
Foto: Mgarten, Wikipedia

Kako pripravimo kombučo?

Za pripravo kombuče potrebujemo gobo kombuča, petlitrski stekleni kozarec, gosto tkanino za prekrivanje in gumico. Postopek priprave napitka se začne s pripravo sladkega čaja. Tradicionalno se kombuča pripravlja s pravim črnim čajem, a poskusimo lahko tudi s katerim drugim. Za liter čaja potrebujemo 70 g sladkorja. Precej pomembno je ravno pravšnje razmerje sladkorja v čaju. Sladkor gobi predstavlja hrano, zato z njim ne smemo varčevati. Če bomo sladkorja dali premalo, bo goba stradala, če pa bomo sladkorja dali preveč, ga goba ne bo porabila in bo ta ostal v napitku, ki bo posledično bolj kaloričen. Pripravljen čaj vlijemo v steklen kozarec, mu dodamo gobo kombuča in ga prekrijemo z gosto tkanino, ki jo pričvrstimo z gumico. Kombuča mora med fermentacijo dihati, zato je ne zapiramo nepredušno. Kozarec hranimo na sobni temperaturi stran od direktne sončne svetlobe. Fermentacija lahko traja vse od sedem do dvajset dni; vmes s slamico previdno odmaknemo gobo in poskusimo pijačo, ki je pod njo. Ko se nam zdi ravno prav kisla, je pijača pripravljena. Ob pripravi moramo biti pozorni na čistočo – čiste roke, pripomočke in čisto okolje. Prav tako ne smemo uporabljati kovinskih pripomočkov, ki bi lahko prišli v stik z gobo. Pozorni moramo biti na morebitno plesen ali nezaželene bakterije. Če na gobi ali v napitku plesen opazimo, moramo to nemudoma zavreči.

Goba bo med fermentacijo sčasoma zrasla in zavzemala vedno več prostora. Takrat jo lahko razdelimo na polovico in en del podarimo naprej ali pa ga uporabimo za nov napitek. Gobo lahko, ob pravilnem hranjenju uporabljamo dalj časa oziroma večkrat – za vsaj pet do deset priprav. Ko postane goba postane črna, pa je čas za zamenjavo.

Med fermentacijo kombuče, kot stranski produkt nastaja tudi alkohol, a njegova vsebnost običajno ne preseže 1%, zato je njegova vsebnost praktično zanemarljiva in kombučo štejemo pod nealkoholno pijačo.

kombuca-2

Za kaj vse je koristna kombuča?

Ob fermentiranju kombuče nastajajo sestavine, ki na telo delujejo zelo razstrupljevalno. Napitek kombuča vsebuje veliko vitaminov B, ki so pomembni za presnovo, živčevje in energijo, glukozamin, ki ohranja kolagen in preprečuje artritis ter ocetno kislino, ki uravnava krvni sladkor. Spodbuja metabolizem in kurjenje maščob, zato pomaga tudi pri zmanjševanju telesne teže. Prav tako preprečuje bakterijske okužbe, izboljšuje prebavo, odpravlja kandido in celo izboljšuje razpoloženje. Blagodejno naj bi vplival na jetra, trebušno slinavko in sklepe. Učinek kombuče naj bi bil še izrazitejši, če se obenem tudi dovolj gibamo.

(Visited 694 times, 4 visits today)