LOGO_LUPA_web

Evropski in svetovni teden cepljenja letos pod geslom ‘Cepljenje deluje’

april 24, 2017

Od danes do 30. aprila poteka evropski in svetovni teden cepljenja, letos pod globalnim geslom ‘Cepljenje deluje – za zaščito zdravje v vseh starostnih obdobjih’.

“Namen obeleževanja je priložnost za povečanje ozaveščenosti o pomenu cepljenja in poudarjanje pomembnosti tega preventivnega ukrepa, ki dokazano rešuje življenja po vsem svetu,” pravijo na Nacionalnem institutu za javno zdravje, ki priporoča pravočasno cepljenje proti nalezljivim boleznim in svetuje, da svojega zdravnika povprašamo, katera cepljenja priporoča, s tem pa zaščitimo sebe, svoje najbližje in tudi svojo okolico.

“Cepljenje je učinkovita zaščita pred nalezljivimi boleznimi”

“Cepljenje je rešilo več življenj kot kateri koli drug javnozdravstveni ukrep,” poudarjajo na NIJZ. Najpomembnejši cilj cepljenja je učinkovita zaščita posameznika pred boleznijo. “Posameznik se s cepljenjem zavaruje pred mnogimi, pogosto zelo nevarnimi boleznimi, med katerimi je kar nekaj takšnih, za katere ni zdravila ali pa zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno,” dodajajo.

V svetu se zaradi cepljenja zmanjšuje število zbolelih za mnogimi nalezljivimi boleznimi. Treba pa se je zavedati, da mikrobi ne upoštevajo državnih meja, zato bolezni niso le nacionalni, ampak tudi regionalni in mednarodni problem. “Ker številnih nalezljivih bolezni zaradi dobrega programa cepljenja pri nas več ne srečujemo, se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni več ne ogrožajo, vendar nas izkušnje učijo drugače,” še izpostavijo.

Z visokim deležem cepljenih v ciljni skupini (90–95 odstotkov) se vzpostavi kolektivna imunost. S tem so zavarovani tisti, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo biti cepljeni in redki posamezniki, pri katerih cepljenje ni bilo uspešno.

Cepljenje priporočajo tudi odraslim

Poleg otroških cepljenj na NIJZ priporočajo cepljenje tudi odraslim in starejšim, saj bodo na ta način, kot pravijo, v veliki meri zmanjšali možnost, da bi zboleli in s tem poslabšali svoje morebitne kronične bolezni. “Odraslim in posebej starejšim tako priporočamo cepljenje proti gripi, klopnemu meningoencefalitisu, pnevmomoknim okužbam in tetanusu, za vse potnika pa priporočamo cepljenja proti t. i. potovalnim boleznim.”

Precepljenost slabša kot v Evropi, klopi pa nevarnejši

V Sloveniji je po podatkih NIJZ precepljenost odraslih prebivalcev proti nekaterim boleznim slabša kot v številnih drugih evropskih državah. “Čeprav se Slovenija uvršča med endemske države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom v Evropi in tudi v svetu, je delež cepljenih v Sloveniji zelo nizek, saj ocenjujemo, da se (glede na poročila o izvajanju cepljenja) redno cepi le okrog 7,5 odstotkov prebivalstva,” dodajajo. Po podatkih NIJZ v zadnjih letih pri nas oboleva vedno več starejših ljudi, pri katerih ima bolezen tudi težji potek, zato je cepljenje zelo smiselno, saj je to najbolj učinkovit ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom.

Gripa, pnevmokoki in tetanus

“Tudi precepljenost proti sezonski gripi je v Sloveniji zelo nizka, delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več pa se v zadnjih sezonah celo znižuje in je v sezoni 2015/16 znašal le 10,4 odstotke. Tako smo daleč od zastavljenih ciljev Svetovne zdravstvene organizacije, da naj bi precepljenost starejših proti gripi znašala vsaj 75 odstotkov. Po ocenah v Sloveniji vsako leto zboli za gripo več kot pet odstotkov prebivalstva, kar je preko 100.000 prebivalcev Slovenije,” pojasnjujejo na NIJZ.

Uspešno in priporočljivo je tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Pnevmokok je namreč bakterija, ki povzroča predvsem okužbe dihal in je eden najbolj pogostih povzročiteljev pljučnice, lahko pa povzroča tudi resne okužbe, kot so okužba krvi ali bakteriemija in vnetje možganov ali meningitis. Poleg relativno nizke precepljenosti otrok, ki znaša le okrog 50 % je tudi število  ostalih cepljenih oseb proti pnevmokoknim okužbam v Sloveniji še vedno nizko, v letu 2015 se jih je namreč cepilo le 5.600.

V Sloveniji zadnja leta obolevajo posamezne starejše necepljene osebe, ki so se okužile pri raznih kmečkih opravilih, pri delu na njivah in vrtovih. “Lani smo po dolgih letih zabeležili primer tetanusa pri necepljenem otroku,” še dodajo na NIJZ.

 

Vir: NIJZ

 

 

(Visited 23 times, 1 visits today)