Brez darovanja organov mene že 11 let ne bi bilo

oktober 1, 2018

Tina Belej, 33-letna diplomirana kulturologinja, se je pri 22 letih soočila s hudim obolenjem jeter, zaradi česar je morala na nujno transplantacijo. Danes, 11 let kasneje, živi dokaj normalno življenje, z njo pa smo se pogovarjali, kako danes dojema celotno izkušnjo.

 

Pri 22 letih ste se soočili s hudimi zdravstvenimi težavami, zaradi katerih ste potrebovali transplantacijo jeter. Kako se je začela vaša zgodba?

Vse je zgodilo nenadoma in čez noč. Opazila sem rumene beločnice in že takrat se mi je zdelo, da nekaj ni v redu, zato sem šla do osebnega zdravnika, ki me je poslal v celjsko bolnišnico. Po številnih preiskavah, ki so pokazale, da gre za resno obolenje jeter, so me poslali v Ljubljano, kjer se je zgodba nadaljevala. Redno so nadzirali stanje jeter in naredili ogromno preiskav, ki niso kaj dosti pokazale, razen, da mi odpovedujejo jetra. Minili so trije tedni, vsak dan je bilo slabše, izboljšanja ni bilo. Vzroka za akutno odpoved jeter niso našli. Zato takrat ni bilo več druge možnosti, kot da se jetra presadijo.

 

Kako hitro ste bili operirani?

Da mi morajo presaditi jetra, so mi povedali zjutraj, popoldne sem že imela operacijo. Ni bilo več časa čakati. So me pa ves čas na to pripravljali, saj druge možnosti ni bilo. Čeprav si tega nisem želela, saj sem nenehno upala, da se bo stanje izboljšalo, sem bila na transplantacijo pripravljena. Običajno imajo ljudje, ki so na čakalnih vrstah, več časa, da se pripravijo na nekaj takega. Meni so zdravniki predstavili celoten potek operacije, povedali pa so mi tudi, kaj lahko po operaciji pričakujem, kakšna bo rana …

 

Tina z mamo
Tina z mamo

Vas je bilo strah?

Seveda – strah me je bilo že tega, da lahko umrem.

Kakšni so bili prvi občutki po tem, ko ste se zbudili po operaciji?

Operacija jeter je po navadi izredno dolga; nekateri so na operacijskih mizah tudi po 12 ur – moja je trajala sedem ur in je vse potekalo zelo hitro. Zbudila sem se zelo hitro, vse me je bolelo. Je bilo pa stanje takoj izboljšano, tudi izvidi so bili boljši. Na začetku sem bila na oddelku za intenzivno nego. Prvih nekaj dni po operaciji je bilo zelo težkih – bila sem utrujena, vse me je bolelo … Po kakšnem tednu pa je bilo že lažje – bila sem lahko dlje budna, počasi sem tudi sama začela opravljati pomembnejša življenjska opravila. V tisti agoniji, ko čakaš, kaj bo s tabo, je pač to edina rešitev – rešitev, ki se jo oprimeš in ti da upanje.

IMG_7401

Je telo organ takoj sprejelo?

Ne, imela sem dve zavrnitvi – telo je organ zavrnilo dvakrat, najprej po enem tednu in v roku meseca dni. Imela sem vročino in bila vedno bolj utrujena. Vendar se je s spremembo terapije, torej zamenjavo zdravil proti zavrnitvi, vse uredilo.

Kakšni so bili prvi meseci po transplantaciji?

Nisem imela nobenih strogih prepovedi – le čim bolj normalno živeti. Imela sem uravnoteženo dieto, brez pretirano mastnih ali sladkih stvari. Gibanje je bilo priporočljivo, vse v okviru svojih zmožnosti.

DSC_0005

 

Od vaše operacije je minilo 11 let. Kako vse to danes vpliva na vaše življenje?

Zdaj imam preglede na pol leta. Zdravila, ki jih prilagajajo glede na izvide, pa bom morala jemati celo življenje. Imam kombinacijo dveh zdravil – trenutno pa jemljem štiri tablete na dan.

 

Opažate razliko v kakovosti življenja pred in po operaciji?

Opažam, da sem hitreje utrujena, pozimi pa sem bolj izpostavljena obolenjem. Moram paziti nase; načeloma pa ni večjih težav, vse se da obvladovati.

 

Predvidevam, da na darovanje organov gledate kot na nekaj izredno pozitivnega …

Seveda – to rešuje življenja. Brez tega mene že devet let ne bi bilo.

 

Vas je kdaj zanimalo, kdo je darovalec?

Ne. Vem le, da so jetra prišla iz ene izmed evropskih držav, in da naj bi bila od mlade ženske. Do darovalca seveda čutim veliko hvaležnost, kot seveda tudi do njegove odločitve, da daruje svoje organe po svoji smrti.

 

Kaj bi morda svetovali ljudem, ki so v podobni situaciji, kot ste bili vi?

Težko jim karkoli svetujem, saj se sama nisem soočila s čakanjem. Naj bodo vztrajni, naj skrbijo zase, da bodo zdržali, ko bo prišel organ za njih. Ker to dejansko izboljša kakovost življenja, sploh, če neka bolezen dolgo vpliva nate. Z novim organom pride nova energija, nov zagon.

 

 

Stanje na nacionalnem čakalnem seznamu na dan
31. 12. 2017 (aktivni čakajoči)
Ledvica (51)
Ledvica in trebušna slinavka (2)
Srce (42)
Jetra (18)

(vir podatkov: Slovenija Transplant)

 

 

Kristina Žnidar

 

 

 

(Visited 37 times, 3 visits today)

Preberite tudi:

modri-ponedeljek
Modri ponedeljek – najbolj depresiven dan v letu

Počitnic in praznikov je konec, novoletne zaobljube prelomljene in zdi se vam, da se prehlada nikakor ne morete znebiti. Utrujeni, preobremenjeni ali ...

kombuca-3
Vse o kombuči – »eliksirju življenja«

...  osvežilno pijačo, ki spominja na mošt, je praktično brez kalorij in sladkorja in vsebuje veliko organskih kislin, encimov in ...

salad-3434616_640
Otroci ne marajo zdrave hrane – kaj pa zdaj?

Zdrava prehrana je pogosta tema tako v medijih kot v pogovorih med ljudmi. Razprave o tem, kaj je zdravo jesti in kaj ne, so med laično javnostjo nem ...

man-2806396_640
5 navad, ki vam lahko podaljšajo življenje za vsaj 12 let

Nasvetov za dolgo življenje je že nešteto. In ne le to, marsikdaj si med seboj nasprotujejo. Pijte kavo, ne pijte kave in podobno.  Nedavna har ...