LOGO_LUPA_web

Življenjske lekcije bolivijskega plemena, ki ima najbolj zdrava srca na svetu

september 4, 2019

Globoko v bolivijskem amazonskem gozdu živi pleme, kjer skoraj ne poznajo srčnih bolezni. Raziskovalci so v dolgoletni študiji ugotovili, da imajo člani plemena Tsimane najbolj zdrava srca na svetu – naziv, ki je prej pripadal japonskim ženskam.

V osrčje amazonske džungle se je odpravil dr. Sanjay Gupta, z namenom, da bi našel skrivnost življenja pripadnikov plemena Tsimane.

Pleme živi ob reki, v majhni razširjeni družinski skupnosti, ki šteje okoli 60 članov. Nimajo elektrike, posledično tudi ne modernih tehnoloških naprav. Za zabavo skupaj igrajo ‘baseball’, preživljajo pa se z zemljo, lovom in ribolovom. Dr. Gupta se je pri iskanju skrivnosti njihovega zdravega življenja osredotočil na tri strvari: prehrana, aktivnost in počitek.

1. Prehrana

Tsimane največ kalorij dobijo iz ogljikovih hidratov, torej ne iz mesa (kot je ob prihodu predpostavljal dr. Gupta). Kar 70 % njihove prehrana predstavljajo riž, koruza, manioka in ‘plantain’ banane (banane za kuhanje). Ta način prehranjevanja so razvili iz potreb, saj je v primerjavi z lovom poljedelstvo bolj zagotova oblika pridobivanja hrane.

Hrana ni procesirana, nima dodanih sladkorjev, soli ali drugih dodatkov. Njihova prehrana vsebuje kar dvakrat toliko vlaknin kot prehrane povprečnega Američana. Del njihove kulture pa je tudi občasno postenje – pa ne zato, ker bi bilo modno, temveč zato, ker v določenih obdobjih primanjkuje hrane.

2. Aktivnost

Večino budnih ur Tsimanci stojijo ali hodijo. Moški na lovu prehodijo ogromno kilometrov, v zadnji fazi pa sledi šprint po gozdu, ko lovijo svoj plen. Za poljedelstvo skrbijo ženske in otroci in to je celodnevno delo.

Raziskovalci so izračunali, da so Tsimanci tako aktivni, kot če bi vsak dan prehodili 17.000 stopnic. Toda gre za celodnevno konstantno aktivnost, ki pa ni intenzivna. Usedejo se le malokdaj.

3. Počitek

Njihovo življenje je popolnoma odvisno od dnevne svetlobe. Takoj ko zaide sonce, se njihov dan konča in pol ure zatem večina vasi spi. Devet ur kasneje se s prvim petelinom prične živahno življenje.

Moč skupnosti

Poleg teh treh pomembnih stvari pa dr. Gupta omenja še močno skupnost, kjer je polno smeha, klepetanja in deljenja, osamljenosti ne poznajo, kar ima nedvomno tudi močan pozitiven vpliv na srce.

In še … paraziti!

Nazadnje pa v svoji študiji omeni še parazite – vsak prebivalec tega plemena je že imel vsaj eno infekcijo, pravzaprav prebivajo v sožitju s paraziti. Tako zdravnik zaključuje, da so prav paraziti lahko tisti, ki pomagajo tem plemenskim ljudem regulirati imunski sistem in varujejo njihovo srce.

”Namen tega poudarka ni, da bi se namerno izpostavljali parazitom, temveč v tem, da morda sterilni mehurček, v katerem nas veliko živi, prej škoduje kot pa koristi našemu telesu, imunskemu sistemu, srcu. Malo umazanije nikomur ne škodi,” za konec pove dr. Gupta.

 

Vir: CNN

(Visited 787 times, 6 visits today)