LOGO_LUPA_web

Zgodovina rdeče barve: od starih slik do znamenitih čevljev Louboutin

oktober 21, 2018

Rdeča ni le ena od primarnih barv, temveč tudi ena od prvih barv, ki so jih uporabljali umetniki že v prazgodovini. Od oranžne prsti do globokih vinskih odtenkov je imela rdeča barva poseben pomen za kulture po vsem svetu.

To toplo barvo v zahodnih kulturah najpogosteje povezujejo z ljubeznijo. Je privlačna in živahna barva, ki takoj pritegne pozornost. V mnogih kulturah rdeča simbolizira veselje in srečo, v številnih azijskih državah pa neveste nosijo rdečo kot simbol plodnosti in sreče. V Evropi je rdeča barva enačena z aristokrati in duhovščino, še posebno pomembna je za katoliško cerkev, saj je močno povezana s Kristusovo krvjo. V umetnosti in tekstilu je rdeča barva že od nekdaj močna in prestižna.

Rdeča prst

Ena od najstarejših oblik rdeče barve izvira iz gline. Glini rdečo barvo daje hematit, ki je eden od mineralov železovega oksida. Mleto glino so za barvo uporabljali že v pozni kameni dobi. Skupaj z belo in črno, je bila rdeča ena od edinih barv, ki so jih umetniki uporabljali v paleolitski dobi, saj je bila zlahka dosegljiva v naravi. Prazgodovinske slike iz leta 15000 do 16500 pr. n. št., v jami Altamira v Španiji so primeri slik z glineno rdečo barvo.

Foto: National Museum and Research Center of Altamira, Wikipedia
Jamska slika v Altamiri (Foto: National Museum and Research Center of Altamira, Wikipedia)

Rdeča je bila prav tako vidna v starodavni Kitajski v rdeče črni keramiki, iz 5000 do 3000 let pr. n. št. Sledi rdeče gline so bilo najdene celo na slikarski paleti znotraj grobnice faraona Tutankamona v Egiptu.

Zanimivo dejstvo: V starodavnem Egiptu so rdečo glineno barvo ženske uporabljale tudi kot rdečilo za ustnice in lica. V egipčanski kulturi je bila rdeča barva povezana z življenjem, zdravjem in zmago.

Cinober rdeča

Cinober rdeča, ki se razteza v odtenku od briljantne škrlatne do globoke opečnate barve, je svoje ime dobila po mineralu iz katerega je bila izdelana. Cinabarit, pogosto imenovan tudi živosrebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in je eden najlepših mineralov, ki ga najdemo tudi v obliki kristalov. Je zelo strupen, vendar so ga uporabljali že v času Egipčanov. Barvo so favorizirali stari Rimljani, ki so jo začeli obširno uporabljati v dekoraciji. Primeri uporabe cinober rdeče so še vedno vidni v Pompejih. V antičnih časih so iz cinabarita izdelovali tudi vermilion rdečo barvo, ki pa je ne smemo mešati kasnejšo mešanico, prav tako imenovano vermilion.

Zanimivo dejstvo: V rimskih časih je večina cinabarita prišla iz rudnikov v Almadenu v Španiji. Na žalost so bili delavci zaporniki in sužnji, ki so bili prisiljeni delati v zelo strupenem okolju.

Vila misterijev v Pompejih (foto: Ancient Goths, Wikipedia)
Vila misterijev v Pompejih (foto: Ancient Goths, Wikipedia)

Vermilion rdeča

Sintetično vermilion rdečo barvo naj bi prvi izumili Kitajci, že v 4. stoletju pr. n. št. Barvo so nato v Evropo prinesli arabski alkimisti, kjer so jo uporabljali v veliki meri vsi renesančni slikarji, še posebno Tizian, ki je bil znan po bogatem nanašanju te briljantne barve. In čeprav je pigment sprva oranžno-rdeč, se sčasoma zatemni in postane vijolično-rjav. Vermilion je ostal najbolj priljubljen rdeč pigment do 20. stoletja, dokler niso umetniki zaradi njegove toksičnosti in stroškov, prešli na kamdij rdečo barvo. Vermilion rdeča je bila nekoč poznana tudi kot kitajska rdeča barva, ki simbolizira življenje in srečo in je bila zato uporabljena tudi za barvanje templjev in cesarjevega prevoza.

Zanimivo dejstvo: V srednjeveških časih je bila vermilion rdeča barva draga kot zlato, zato so jo uporabljali le za najbolj pomembne naslove v iluminiranih rokopisih, za ostale poudarke so uporabljali cenejši svinčev oksid.

Marijino vnebovzetje, Tizian (foto: DIRECTMEDIA, Wikipedia)
Marijino vnebovzetje, Tizian (foto: DIRECTMEDIA, Wikipedia)

Krimson rdeča

Ta močna rdeča barva, ki se rahlo nagiba že na vijolično, je narejena iz posušenih samic žuželk kermes. Krimson rdečo barvo je kmalu zamenjala karminsko rdeča, ki jo je bilo laže pridobivati.

Karminsko rdeča

Tudi karminsko rdeča je narejena iz organske snovi, pravzaprav iz majhnih žuželk, ki živijo na kaktusih, imenovanih košeniljke. Karminsko rdeča je globok odtenek rdeče, ki so so ga v 15. in 16. stoletju uporabljali vsi umetniki, med drugimi tudi Rembrandt, Vermeer in Velázquez. Karminski pigment je bilo potrebno uporabljati previdno, saj je ob preveliki izpostavljenosti svetlobi spremenil barvo.

Zanimivo dejstvo: Košeniljke so bile v 16. stoletju zelo dragocene – na tretjem mestu, takoj za zlatom in srebrom. Karminska rdeča barva, ki se je iz njih pridobivala je bila zato simbol bogastva.

Židovska nevesta, Rembrandt (foto: Wikipedia)
Židovska nevesta, Rembrandt (foto: Wikipedia)

Svinčev oksid

Svinčev oksid, poznan tudi pod imenom minij, je zelo strupen material, ki so ga prvi proizvedli kitajci med Dinastijo Han. Minij se šteje za enega prvih sintetičnih pigmentov, saj je narejen s praženjem belega svinčevega pigmenta. Dlje so svinčev pigment pražili bolj oranžno-rdeč je postal. Ker je bil cenejši kot vermilion rdeča, je bila njegova uporaba tudi bolj razširjena. Pogosto je bil uporabljen v srednjeveških rokopisih, pa tudi v perzijskem in indijskem slikarstvu. Njegov velik oboževalec je bil tudi slikar Vincent van Gogh, ki ga je veliko uporabljal v svojih delih. Na žalost pa ima minij tudi slabo lastnost, saj na svetlobi sčasoma zbledi.

The Night Café, Vincent van Gogh (foto: Yale University Art Gallery, Wikipedia)
The Night Café, Vincent van Gogh (foto: Yale University Art Gallery, Wikipedia)

Kadmij rdeča

Kadmij rdeča barva se je pojavila v 20. stoletju in je postala komercialno dostopna leta 1910. Znana je predvsem po svoji obstojnosti, njen veliki oboževalec pa je bil Henri Matisse. Kadmij je sicer strupena kovina in čeprav ravni kadmijevega sulfida v pigmentu niso tako visoke, da bi bile nevarne, je Evropska unija leta 2014 vseeno zagrozila z morebitno prepovedjo kadmij rdeče barve. Pomisleke so imeli, da bi kamdij ob čiščenju čopičev umetnikov zašel v čisto vodo in jo onesnažil. Nadaljnje raziskave so nato dokazale, da so takšni strahovi neutemeljeni, kamdij rdeča barva pa tako še vedno ostaja priljubljen pigment na paleti mnogih umetnikov.

Avtoportret, Henri Matisse (foto: sobrefrancia, Wikipedia)
Avtoportret, Henri Matisse (foto: sobrefrancia, Wikipedia)

Kitajska rdeča

Skozi zgodovino mode so se razvrstili različni odtenki rdeče barve, a enega in edinstvenega je ustvaril oblikovalec Christian Louboutin – odtenek kitajske rdeče. Le tega pa ne smemo mešati z vermilion rdečo, ki so jo nekoč prav tako imenovali kitajska rdeča. Leta 1992 je Louboutin na trgu razkril čevlje z rdečim podplatom, ki so hitro postali njegov podpis. Ta zelo specifičen odtenek rdeče (Pantone 18-1663 TPX) je postal sinonim za blagovno znamko, ki je poznana po vsem svetu. Čevlji z rdečim podplatom so danes znak razkošja in elegance, ki ga pogosto nosijo modne elite in slavne osebe.

Zanimivo dejstvo: Louboutinovi rdeči podplati so bili ustvarjeni povsem naključno. Medtem, ko je delal na prototipu, je menil, da nekaj manjka. Takrat je opazil pomočnico, ki si je nohte lakirala z rdečim lakom in se odločil, da doda nekaj rdeče barve tudi svojim čevljem.

Louboutin čevlji (foto: Arroser, Wikipedia)
Louboutin čevlji (foto: Arroser, Wikipedia)

Zgodovina modre barve: od starega Egipta do najnovejših znanstvenih odkritij

(Visited 103 times, 2 visits today)