LOGO_LUPA_web

7 nepoznanih nevroznanstvenih resnic o naših možganih

januar 31, 2018

Kako delujejo možgani? Vprašanje na katerega je težko enostavno odgovoriti. Nevroznanstveniki preučujejo možgane z raziskovalnim delom že več desetletij. Vsak čuden nevrološki sindrom, vizualna iluzija ali pameten psihološki eksperiment razkrijejo kaj zanimivega in nepričakovanega o naših izkušnjah v življenju, ki jih jemljemo že samoumevno. Spoznajmo nekaj nevroznanstvenih resnic o naših možganih.

1. Za zaznavanje realnosti so v celoti krivi naši možgani

7 nepoznanih nevroznanstvenih resnic o nasih mozganih 1

Glasove in besede slišimo skozi zračne valove. Vidimo barve in predmete, vendar naši možgani sprejemajo le signale odbite svetlobe. Objekti, ki jih zaznavamo, so v resnici produkt možganov. Zato torej lahko optične iluzije tudi prevarajo naše možgane.

2. Svet vidimo z ozkimi kratkimi odseki

7 nepoznanih nevroznanstvenih resnic o nasih mozganih 2

Prepričani smo, da vidimo vse okrog sebe, kajne? A to ne drži. V resnici naš pogled zajema le ozek del tistega kar gledamo. Kar pomislite! Kadar beremo moramo premikati oči in slediti črkam, večina strani je namreč zamegljena. A tega se niti ne zavedamo, saj se ob zanimanju naše oči takoj premaknejo in naše možgane zapolnijo z informacijami, ki so prej manjkale.

3. Podoba telesa je dinamična in prilagodljiva

7 nepoznanih nevroznanstvenih resnic o nasih mozganih 3

Naše možgane je mogoče prelisičiti, da mislijo, da je gumijasta ali umetna roka pravzaprav del telesa. In prav tako deluje tudi obratno. Obstaja bolezen, kjer ljudje verjamejo, da jim eden od njihovih udov v resnici ne pripada. Nekoč naj bi celo nek človek verjel, da so zdravniki za šalo nanj prišili ud nekega trupla.

4. Naše vedenje je večinoma avtomatsko, čeprav mislimo, da ga nadzorujemo

7 nepoznanih nevroznanstvenih resnic o nasih mozganih 4

Dejstvo, da lahko po avtocesti vozimo 130 km / h, medtem, ko smo z mislimi povsem drugje, nam pove kako avtomatsko je naše vedenje. Tudi zasvojenost je mogoča, ker so večina tega kar počnemo že samodejna dejanja, vključno z usmerjanjem naših ciljev in želja. Pri bolezni Utilization behavior, vrsti nevrološke motnje, ljudje grabijo stvari in jih uporabljajo kot je zanje primerno, a to storijo povsem avtomatsko ob kateremkoli, tudi neprimernem času. Takšni bolniki tako začnejo uporabljati glavnik, ki jim ga nekdo ponudi čisto avtomatsko. Začnejo se česati, ne da bi vedeli, zakaj to pravzaprav počnejo in da je čas zato povsem neprimeren.

5. Naši možgani lahko pretentajo kar sami sebe

7 nepoznanih nevroznanstvenih resnic o nasih mozganih 5

Capgrasov sindrom je redka motnja, pri kateri bolniki trpijo zaradi iluzije, da so bili njihovi člani družine ali bližnji prijatelji zamenjani z natančnimi dvojniki. Možgani pa lahko kot tujca prepoznajo tudi sebe. Neka starejša ženska, ki je živela sama, se je spoprijateljila z žensko, ki se ji je prikazala kadar je pogledala v ogledalo. Ženska v ogledalu se ji ni zdela niti malo podobna njej, imela je le podoben slog in je običajno nosila enake obleke.

6. Nevroni so res počasni

7 nepoznanih nevroznanstvenih resnic o nasih mozganih 6

Morda se nam zdi, da je naše razmišljanje hitro in smo zato inteligentnejši od računalnikov, vendar se v resnici nevroni v možganih signalizirajo le nekajkrat na sekundo, možganski beta valovi pa 14-30 krat na sekundo. Za primerjavo: računalnik opravi približno milijardo operacij na sekundo. Zanimivo, kajne? Le kako so lahko nevroni tako počasni in še vedno pametnejši od računalnika?

7. Zavest se lahko razdeli

7 nepoznanih nevroznanstvenih resnic o nasih mozganih 7

Pri pacientih, ki imajo zavest razdeljeno, je vsaka polovica individualno zavestna, a nikoli hkrati. Pri posttravmatski stresni motnji se tako spomini na travmatičen dogodek razdelijo v poseben del zavesti, ki nato postane nedostopen. Pri shizofreniji pa bolniki slišijo glasove, ki se jim zdijo ločeni od sebe in jih kritizirajo ter jim dajejo ukaze.

Možgani so najbolj zapleten del živčnega sistema, ki še vedno znanstvenikom postavlja nove izzive. Kljub desetletjem raziskovanja možganov še vedno ostajajo vprašanja na katera ne poznamo odgovorov. Zato je nevroznanost vznemirljiva veda, ki ima – kljub bogati zgodovini – najzanimivejši del razvoja še vedno pred seboj.

(Visited 89 times, 1 visits today)