LOGO_LUPA_web

5 zanimivih zelišč za letošnji vrt – 2. del

april 22, 2017

Zelišča so koristna tako v vrtu kot v kuhinji. V vrtu so običajno dobri sosedje drugim vrtninam, saj jih zaradi svojih snovi spodbujajo v rasti ali pa odganjajo škodljivce in bolezni poleg tega nam polepšajo vrt in terase ali balkone. V kuhinji so primerna za pripravo zeliščnih čajev ali začinjanje različnih jedi. Z njimi spreminjamo in dopolnjujemo okus in vonj jedi ter spodbujamo tek in prebavo. Na vrtu že imamo nekaj dobro poznanih začimbnic – rožmarin, drobnjak, meto in druge.. Letošnje leto pa jim dodajmo nekaj zelišč, ki našim kuhinjam še niso tako poznane.

ŠISO ALI JAPONSKA PERILA

Foto: Wikipedia (Dalgial)
Foto: Wikipedia (Dalgial)

Šiso ali japonska perila – lepa na vrtu in okusna v kuhinji. Šiso je zanimiva enoletnica z rdečimi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Sejemo jo od marca do maja. Enostavna je za vzgojo, raste pa lahko tudi v okrasnih loncih na sončni terasi. Je odlična čebelja paša.

Listi imajo kombinacijo okusa po koriandru, cimetu in limoni. Mlade liste in cvetove uporabljamo za začinjanje ribjih jedi (suši), solat in testenin. Tudi semena in rdeči kalčki so užitni. Z njenimi listi si lahko kis obarvamo na vijolično.

  • SVETLOBA: Sončna lega
  • VELIKOST: 40-75 cm
  • PRST: dobro odcedna, vlažna zemlja

BORAGA ALI BOREČ

Foto: Wikipedia (Yummifruitbat)
Foto: Wikipedia (Yummifruitbat)

Boraga je poznana tudi kot ‘veselo zelišče’, saj je nekoč veljala kot rastlina, ki krepi duha, odpravlja melanholijo in daje pogum. To osvežujoče kulinarično zelišče je prav čudovita spremljevalna rastlina. Ima na stotine majhnih užitnih modrih cvetov na vrhu debelih stebel. Ta okrasna rastlina je kot nalašč za cvetlični vrt in je čudovit partner za vse vaše cvetoče enoletnice.

Dobro uspeva tudi skupaj z paradižnikom, jagodami in nekateri pravijo, da dejansko izboljša okus sadja in zelenjave, ki raste v bližini. Prav tako ga sejemo poleg kolerabice in kapusnic, saj odvrača njihove škodljivce.

V kulinariki se uporabljajo sveži listi (po možnosti mladi, ki imajo boljši okus). Listov se ne suši. Boraga ima mil okus po kumarah in je čudovit dodatek solatam, zeliščnim omakam ali kot okras jedem. Cvetove lahko dodamo vinu ali zamrznjene v ledene kocke kot osvežilen dodatek k poletnim pijačam. Drobno sesekljani listi so primerni tudi za dišavljenje skute in jogurta ali masla ali pa jih dodamo namazom za sendviče in nadevom za testenine. Borage se praviloma ne kuha, ampak se doda drobno sesekljane liste na koncu kuhanja.

  • SVETLOBA: Sončna do rahlo senčna lega z zaščito pred vetrom
  • CVETENJE: Modri užitni cvetovi zacvetijo v začetku poletja in cvetijo vse do septembra
  • VELIKOST: do 80 cm
  • PRST: prepustna tla z bogato zemljo

STEVIA

Foto: Pixabay
Foto: Pixabay

Stevia je pravzaprav doma v Južni Ameriki, a lahko uspeva tudi pri nas, če jo imamo na toplem. Danes jo poznamo kot naravno alternativo sladkorju, ki ne dviguje glukoze v krvi. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov. V nasprotju s sladkorjem pa imajo ekstrakti iz Stevie več edinstvenih lastnosti, kot so dolgi rok trajanja, visoko temperaturno toleranco in so hkrati skoraj brez kalorij. Gojenje Stevie je enostavno. Uporabljajte velika korita in dobro propustno, zračno zemljo. Najbolje raste v toplih podnebjih, enako kot bazilika. Stevia nenehno cveti, če ima primerno klimo. S pobiranjem Stevie lahko pričnete v sredini poletja. Postopek pa nato ponovite v zgodnji jeseni in sicer takoj, ko preneha rasti.

Stevia je odlično kulinarično zelišče. Liste stevie lahko uporabljate za sladkanje vode, čajev, juh, omak in ostale hrane. Posušeni in zdrobljeni listi bodo ojačali naravno aromo jedi z rahlo sladkim okusom, hkrati pa bodo povečali prehransko vrednost obroka ali napitka. Okus stevie se pozneje začuti in dalj časa traja kot okus sladkorja. Liste dodajte med kuhanjem ali dušenjem zelenjavi ali mesu, saj visoke temperature pospešujejo izločanje sladkosti. Listi Stevie se odlično obnesejo pri jedeh iz žara, sladko kislih omakah, čilijih, picah, solatah … Zdrobljene in posušene liste lahko dodate tudi kruhu, piškotom in pecivu.

  • SVETLOBA: Kjer so poletja zelo vroča bo Steviji koristila rahla popoldanska senca, drugod pa jo gojite na polnem soncu.
  • CVETENJE: ob pravi klimi beli cvetovi cvetijo vse leto
  • VELIKOST: 40-60 cm
  • PRST: propustna, zračna zemlja

MALA STRAŠNICA

Foto: Wikipedia (Archenzo) in Pixabay
Foto: Wikipedia (Archenzo) in Pixabay

Ta na videz krhka rastlina je pravzaprav odporna na mraz in je ena prvih zelišč pripravljenih v začetku pomladi. Uspeva v revni zemlji, a potrebuje sonce. Sence ne prenese. Sejemo jo na sončne lege od aprila do junija. S starostjo izgublja svoj okus, a jo z obrezovanjem spet spodbudimo k bolj aromatični rasti.

Nabiramo mlade liste in poganjke, ki jih uporabimo sveže. Listi imajo nežen okus po kumaricah in orehih in so zato primerni za začinjenje zelenih solat, zeliščnih omak, poletnih pijač, mesa, perutnine ter juh. Pri sušenju izgubijo večji del arome, zato jih raje zamrznimo ali shranimo v olju. Listi so najbolj aromatični, če jih nabiramo takoj po dežju.

  • SVETLOBA: Sončna lega
  • CVETENJE: Drobni rožnati cvetovi cvetijo od maja do junija
  • VELIKOST: 40-90 cm
  • PRST: Mala strašnica uspeva na vseh vrstah vrtnih tal. Nekoliko slabše uspeva na kislih tleh, najraje pa ima apnenčasta in vlažna tla.

CIMETOVA BAZILIKA

Foto: Wikipedia (Bobistraveling)
Foto: Wikipedia (Bobistraveling)

To krasno zelišče ima vonj in okus po cimetu. Je enostavna in hitro kaljiva sorta, z velikimi zeleno-vijoličastimi liste in vijoličastimi cvetovi. V vrtičkih je dobrodošla kot dobra soseda mnogih vrtnin, saj odganja škodljivce. Je rastlina, ki jo rade obiskujejo čebele. Vršičke poganjkov redno režemo še pred cvetenjem. Kasneje se obirajo veliki listi. Baziliko lahko celo leto sejemo v lončke in zabojčke, ki jih imamo v notranjih prostorih, ven pa jo lahko sejemo ali presajamo pa šele, ko ni nevarnosti pozebe. Rada ima sončno in zavetrno lego.

Bazilika prijetne arome, ki ima poleg vonja po baziliki tudi noto, ki spominja na cimet. Uporabljamo jo lahko v mešanicah začimb in v raznih sladkih in slanih jedeh, kjer želimo malo bolj poseben okus. Zaradi svojega vonja in okusa se največkrat znajde v solatah in sladicah. Lahko jo uporabljamo svežo ali jo sušimo. Primerna je tudi za Azijske in orientalske jedi. Vonj po cimetu najbolj pride do izraza, če liste sesekljamo ali zmečkamo.

  • SVETLOBA: Sončna in zavetrna lega
  • PRST: Vlažna, a ne mokra

 

D.K.

(Visited 185 times, 3 visits today)