LOGO_LUPA_web

Tudi najmanjša bitja pomembna za okolje: iščemo hrošče!

julij 3, 2016

Zavod RS za varstvo narave tudi letos ljubitelje narave vabi k sodelovanju. Kadar opazimo katerega od štirih vrst hroščev – rogača, alpskega, hrastovega ali bukovega kozlička, svoja opažanja lahko vnesemo na spletni portal www.sporocivrsto.si. S tem bomo pomagali pri zbiranju podatkov o redkih, ogroženih, Natura 2000 vrstah hroščev. “Rogač je vsem dobro poznan, alpski, bukov in hrastov kozliček pa zahtevajo nekoliko bolj ostro oko. Ti hrošči so odlični pokazatelji stanja gozdov, hkrati pa dovolj lahko prepoznavni,” pravijo na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN). Podatke o teh vrstah letos zbirajo že deveto leto.

 

Zavarovane vrste

“Akcija je večplastna. Poleg tega, da so podatki naravovarstveni stroki neposredno uporabni pri vrednotenju delov narave in poznavanju razširjenosti vrst, ima akcija tudi širšo, osveščevalno noto. Približati ljudem še tako neznatne živali ljudem, ki so pomemben pokazatelj ohranjenosti našega okolja in okolja v Evropi,” pojasnjuje Martin Vernik iz ZRSVN. Kot še doda, so te vrste, ki so občutljive na spremembe v gozdovih, dober pokazatelj stanja domorodnih listnatih gozdov – kjer se te vrste pojavljajo, je gozd v dobrem naravnem ravnovesju. Zato so vse te vrste pri nas zavarovane. Varovane pa so tudi mednarodno, preko evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. “Pri nas se sicer pojavlja še šest drugih evropsko ogroženih vrst, a so te veliko bolj redke, težko opazljive ali skrite in zato niso primerne za tovrstne akcije t.i. ‘ljudske znanosti'” še doda Vernik.

Štirje markantni hrošči, najbolj prepoznaven rogač

Izbrane štiri markantne vrste večjih hroščev so v Evropi ogrožene zaradi naglih sprememb in intenzivnosti gospodarjenja z domorodnimi listnatimi gozdovi. Tudi pri nas se na nekaterih območjih ne pojavljajo več v številu, kot so se nekoč, saj smo tudi pri nas omejevali ali spreminjali njihov življenjski prostor. Vse štiri vrste so, kot pove Vernik, s fotografijo razmeroma lahko prepoznavne.

“Rogača ljudje še najbolje poznajo in v narečjih ima več imen. Predvsem starejši imajo o rogaču pogosto za povedati še kakšno zgodbo, a skoraj vedno zaključijo, da jih je včasih ob večerih letalo veliko več kot danes. Alpski in bukov kozliček sta dva hrošča, ki jih pogosto videvamo na skladovnicah bukovih drv in hlodovine, zato ljudje tudi pogosto pridejo v stik z njima, predvsem planinci in pohodniki. Alpski kozliček je zaradi premene bukovih gozdov, intenzivne sečnje in sadnje iglavcev tudi v Sloveniji na nekaterih območjih izginil. Za hrastovega kozlička pa so ljudje sploh verjeli, da je škodljivec in so ga iztrebljali, četudi je danes znano, da hrastov kozliček napade drevo, ki je v odmiranju in zato oslabelo,” razlaga sogovornik. Kot že ime pove, je vezan le na različne vrste hrastov, njegova številčnost pa zaradi sečnje poplavnih gozdov hrasta doba v preteklosti in hrastovih gozdov na Krasu ni več velika. V Sloveniji so z izjemo nekaterih ohranjenih hrastovih sestojev zelo izolirane populacije, ki so krajevno omejene le na nekaj propadajočih starih hrastov. O njegovem stanju kot o njegovi dejanski razširjenosti v Sloveniji po besedah Vernika še vedno ne vemo dovolj. “Je pa tudi vrsta, ki ga zlahka zamenjamo s kakšnim drugim kozličkom, zato je za določitev nujno potrebna fotografija,” še doda.

Podatke zbirajo že 9. leto, odziv je vedno boljši

Zbiranje podatkov prvo leto le preko e-pošte in telefona ni bilo optimalno, zato so s pomočjo LUZa razvili portal www.sporocivrsto.si. “Tako se je mreža popisovalcev in vnosov povečevala iz leta v leto in tako zberemo vsako leto okoli 250 – 300 različnih podatkov. Vmes se pojavijo tudi kakšne napačne določitve, a to lahko s fotografijo hitro popravimo,” pove Vernik. Tudi s temi ‘napačnimi’ podatki pa se vsako leto nabere nekaj podatkov o drugih zavarovanih, prav tako redkih vrstah hroščev, tako da tudi ti niso nikoli odveč.

“Da se o naši akciji razve, veliko pripomorejo prav različni mediji, od časopisov, revij, spletnih strani in radijskih oddaj. Zato bi ocenil akcijo kot izredno uspešno,” doda sogovornik z Zavoda za varstvo narave. Še najbolj je vesel stalnih popisovalcev iz vseh koncev Slovenije, ki vsako leto v okolici svojega kraja vnesejo nove podatke. Tako so do danes o teh štirih vrstah uspeli zbrati že okoli 2000 podatkov, kar je po njegovih besedah zelo pripomoglo k vedenju o razširjenosti teh hroščev, kot so ga imeli iz prej poznanih podatkov.

Da se je akcija res prijela, se vidi že tudi iz vnosov podatkov – le na Facebook strani ZRSVN presegajo najboljše rezultate do sedaj za kar trikrat – zabeleženo je že 12.000 sledilcev. Enako kot zbrani podatki pa je pomembno prav to, da se ljudje začnemo ponovno zavedati narave okoli nas in da je še tako najmanjše bitje pomembno za ohranitev zdravega okolja.

V.B.

Foto: Zavod RS za varstvo narave

(Visited 41 times, 1 visits today)