LOGO_LUPA_web

Trajnostno zdravje

november 28, 2013

Tako kot se na področju varovanja okolja, gradnje, prehrane, potrošnje in razvoja na splošno vse pogosteje pojavlja izraz „trajnostno“, se bo počasi uveljavil tudi na področju zdravja.

Trajnostno zdravje ima dva cilja: več zdravja in manj stroškov. Bistvo je v preventivni skrbi za zdravje, kar v osnovi pomeni zdrav način življenja, ter v zgodnji diagnostiki oz. zaznavanju kazalnikov, ki kažejo na možen začetek razvoja bolezni, oboje pa tudi zniža stroške zdravljenja.

Definicija iz poročila Svetovne komisije za okolje in razvoj pri Organizaciji združenih narodov pravi: “Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.“ Skrb za trajnostno in zdravo preskrbo s hrano postaja vse pomembnejša. Številne potrošnike vedno pogosteje zanima, od kod je prišla določena hrana, na kakšen način je bila pridelana in v kolikšni meri predelana. Z izbiro lokalnih živil, s skrbno načrtovanimi jedilniki, s preudarnim in osveščenim nakupovanjem osnovnih živil se začne trajnostna potrošnja in trajnostno prehranjevanje, ki sta nujen pogoj zdravega načina življenja in s tem trajnostnega zdravja.

Hkrati s skrbjo vsakega posameznika za svoje zdravje in strateških načrtov, usmerjenih predvsem v otroke in mladino, ki se čedalje bolj zaveda pomena zdravega načina življenja, pa koncept trajnostnega zdravja predvideva tudi zgodnje odkrivanje bolezni. Zajema torej uporabo laserske in vse napredne tehnologije diagnostike in individualnih meritev ter uporabo naprednih nano materialov, kar v praksi pomeni zgodnjejše odkrivanje in bolj natančno zaznavanje protiteles, ter vse več pametnih naprav in aplikacij, ki bodo omogočale samodiagnostiko. Gre predvsem za analize krvi in urina, ki jih bodo omogočali merilci, vključeni v naše telo, meritve se bodo ponavljale periodično in dovolj pogosto, da bodo lahko zaznali kakršnekoli spremembe. Merilci pa bodo avtomatsko pošiljali podatke na strežnik, morda kar prek aplikacij na pametnih telefonih, v osebno kartoteko v oblaku, do katere bodo lahko dostopali osebni splošni zdravnik in po potrebi specialisti.

Takšen pristop v zdravstvu pa pomeni tudi konec zatiskanja oči pred popolnoma neprimernimi, čeprav na prvi pogled morda nepomembnimi praksami – kot je na primer avtomat s sladkarijami oz. sladkimi pijačami v Pediatrični kliniki v Ljubljani, postavljen celo pred oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni.

Viri: sustainablehealth.org, zps.si, sciencedaily.com

(Visited 48 times, 1 visits today)