LOGO_LUPA_web

Stanje odpadkov: nismo še tam, kjer bi lahko bili

januar 7, 2016

Problematika
ravnanja z odpadki v Sloveniji je vedno bolj aktualna tema, saj
količine odpadkov vsako leto naraščajo. V Sloveniji letno
proizvedemo
okoli 7 milijonov ton odpadkov. Pri nas je zbiranje odpadkov urejeno
v skladu z EU predpisi o odpadkih, izziv na tem področju pa so
izboljšave sistema ločenega zbiranja odpadkov in

upoštevanje tehničnih in tehnoloških novosti v postopkih
recikliranja in predelave odpadkov. Ravno zato v ospredje vedno bolj
stopa krožno gospodarstvo.

Sistem
ločenega zbiranja odpadkov in usmeritev čim več odpadkov v
recikliranje sodijo med cilje EU, ki jim sledi tudi Slovenija. Kot
povedo na Ministrstvu za okolje in prostor, so ti cilji v skladu z EU
zakonodajo, ki teži k temu, da se odpadki ne bi več odlagali, oz.,
da bi se odlagali le odpadki, ki jih ni mogoče reciklirati ali
drugače predelati. To je tudi edini način, da se doseže cilj ‘EU –
družba recikliranja’, ki se poskuša izogibati nastajanju odpadkov
in uporabljati odpadke kot vir energije.

Ureditev
v zadnjih letih napredovala

Sistemska
ureditev na področju zbiranja odpadkov je v zadnjih nekaj letih
bistveno napredovala. Zbiranje
odpadkov v Sloveniji je urejeno v skladu z EU predpisi o odpadkih. To
potrjuje tudi Komisija pri pregledih prenosa zakonodaje v notranji
pravni red RS. Slovenske
občine imajo različno urejeno zbiranje,
sortiranje
in odvoz odpadkov. V večini
to delo opravljajo komunalna in druga podjetja, pri tem pa se nenehno
srečujejo z izzivi uvajanja izboljšav v ločeno zbiranje odpadkov.
Da
bi to dosegli,
je nujno tudi spoštovanje hierarhije ravnanja z odpadki kot
prednostnega vrstnega reda.
»RS
je v skladu z zakonodajo EU zavezana tudi k izpolnjevanju ciljev
zbiranja
in/ali
recikliranja
posameznih tokov odpadkov, med drugim komunalnih odpadkov, odpadne
embalaže, odpadnih prenosnih baterij. Prav tako je treba nenehno
zmanjševati količino odloženih odpadkov in delež odloženih
biološko razgradljivih odpadkov,
«
še povedo na Ministrstvo za okolje in prostor.

Med
podjetja, ki izvajajo gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki,
sodi tudi podjetje Snaga Maribor, ki zbira odpadke v devetih
slovenskih občinah
.
Kot
povedo v podjetju, so v letu 2014 zbrali 55 tisoč ton komunalnih
odpadkov iz gospodinjstev – sem štejejo mešalne komunalne
odpadke, biološke odpadke, odpadno embalažo, druge ločene
frakcije, kosovne odpadke in nevarne odpadke iz gospodinjstva.
»Na
podlagi podatkov za leto 2014 opažamo, da so občani postali bolj
vestni pri ločenem zbiranju odpadkov, kar se kaže tudi v povečani
količini ločeno zbranih frakci
j,«
so
še

povedali na Snagi Maribor.

Ali
znamo ločevati odpadke?

Po
številnih podatkih se ozaveščenost Slovencev na področju ločenega
zbiranja odpadkov izboljšuje. V povprečju Slovenci vemo, kam sodi
kakšen odpadek, kar se kaže tudi v količini ločeno zbranih
podatkov, ki je vsako leto večja.
»Po
naših izkušnjah predvsem otroci dosledno in pravilno ločujejo
odpadke, saj jih tega naučijo že v vrtcih in osnovnih šolah,
«
pov
edo
v podjetju Gorenje Surovina, d. o. o. Pravijo, da t
udi
svoje poslo
vne
partnerje opozorijo in usposobijo za pravilno ločevanje odpadkov,
prav tako pa jih osveščajo o pomembnosti ločenega zbiranja
odpad
kov.»Vsi
odpadki, ki ji
h
prevzemamo od svojih partnerjev, ločeni. Ločeno je zbrana tudi
mešana embalaža, ki jo prevzemamo od komunalnih podjetij. Mešano
embalažo najprej sortiramo, kjer izločimo frakcije, primerne za
snovno predelavo, preostanek po predelavi pa predelamo v trdno gorivo
iz odpadkov, ki se uporabi kot energent v cementarnah in
termoenergetskih objektih. V letu 2014 smo v podjetju Gorenje
Surovina, d. o. o. zbrali in predelali več kot 260.
000
ton od
padkov,«
š
e
povedo v podjetju.
Na
Snagi Maribor so prepričani, da je ločevanje odpadkov najslabše
tam, kjer se ljudje skrivajo za kolektivno odgovornostjo, torej
predvsem v večstanovanjskih zgradbah.
»Učenje
pravilnega ločevanja odpadkov je proces, ki ga moramo nenehno
ponavljati, da se utrdi v zavesti ljud
i,«
še pravijo na Snagi Maribor.

Nimamo
zagotovljenega celovitega sistema

Kot
s
o
nam povedali na Zvezi ekoloških gibanj Slovenije, se naša država z
ločeno zbranimi
frakcijami komunalnih odpadkov uvršča v evropski vrh, vendar nima
zagotovljenega celovitega ravnanja z odpadki.
»Zlasti
nimamo za
gotovljene
ustrezne obdelave preostalih (tj. mešanih) komunalnih odpadkov pred
odlaganjem, kot tudi ne iz nje izvirajočih uporabnih frakcij, npr.
trdnega goriva iz odpadkov. Odpadki morajo biti obravnavani kot viri,
zato se mora negospodarno ravnanje z njimi sankcionirati. Prav tako
neupravičeno prevažanje odpadkov po Sloveniji, ki zamenjujejo
končne načine ravnanja in povzroča dodatno onesnaževanje okolja
«,
še povedo na Zvezi. Enako velja za izvoz odpa
dkov,
saj naj bi veljal princip odgovornosti in samooskrbe za svoje
odpadke. Organske odpadke je

treba kompostirati ali predelati v gorivo.

Kam
odlagati ostale odpadke?

V
Sloveniji imamo več kot 130 zbirnih centrov. Načeloma gre za
pokrite urejene in opremljene centre za ločeno zbiranje in začasno
shranjevanje nekaterih vrst odpadkov, predvsem tistih, ki jih ljudje
ne odlagajo v zabojnike oz. ekološke otoke. Sem

sodijo

računalniška oprema, gospodinjski aparati, stroji, pohištvo pa
tudi nevarni odpadki (kemikalije).

»
V
Mariboru imamo tri zbirne centre, v katerih sprejemamo 20 nenevarnih
in 14 nevarnih vrst odpadkov. V letu 2014 smo v njih zbrali skoraj 12
tisoč ton odpadkov, kar je skoraj 15 % vseh zbranih gospodinjskih
odpadkov. To pomeni, da so občani obveščeni, da lahko vse odpadke
vse leto predajajo tudi na zbirnih centrih,
«
povedo
na Snagi Maribor. Tudi v podjetju Slopak ravnajo s pravo posebnimi
odpadki.
»Družba
Slopak edina v Sloveniji skrbi za ravnanje z izrabljenimi gumami in
fitofarmacevtski sredstvi, podjetjem pa omogoča tudi ravnanje z
odpadno električno in elektronsko opremo, odpadnimi zdravili ter
baterijami in akumulatorji,«
povedo
v podjetju.

Sežigalnica
odpadkov?

Že
nekaj let se v Sloveniji govori o sodobni sežigalnici odpadkov. V
finančni perspektivi 2007-2013 so bila za izgradnjo sežigalnice
predvidena finančna sredstva, v novi finančni perspektivi za
obdobje 2014-2020 pa sredstev za izgradnjo sežigalnice ni
predvidenih.
Mnogi
novi sežigaln
ici,
za katero naj bi bili predvideni lokaciji Ljubljana in Maribor,
nasp
rotujejo,
saj s sežiganjem odpadkov pridobimo le del celotne energije,
potrebne
za pridobivanje materialov, izdelavo in transport izdelkov do
končnega uporabnika. »
Izgubimo
pa vso v izdelek vloženo energijo, delo in materiale in možnost
analiziranja ostanka odpadkov in iskanja načinov, kako jih snovno
predelati. Te naprave za svoje nemoteno delovanje namreč potrebujejo
konstanten dotok točno določene količine odpadkov vsaj 15- 20 let,
dokler se investicija vanje ne povrne. Na koncu pa se skupnost s
sežigalnico še ‘zaklene’ v tog sistem ravnanja z odpadki, ki ji
onemogoča več recikliranja in s tem zapiranja snovnih tokov

pravijo Ekologi brez meja.

Imamo
pa v Sloveniji nekaj specifičnih sežigalnic, kamor se uvrša tudi
sežigalnica v Toplarni Celje, ki je v lasti Mestne občine Celje.
Toplarna
Celje predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, ki so predhodno
obdelani in pripravljeni v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki
Celje. V preteklosti so se gradile sežigalnice, ki so bile namenjene
izključno odstranjevanju nepredelanih odpadkov različnih vrst,
danes pa v toplarnah izvajajo postopke termične obdelave z namenom
proizvodnje energije.

Med
podjetja, ki v Sloveniji sežigajo odpadke, je tudi podjetje Pinus v
Račah. Tudi tam imajo namreč dovoljenje za termično odstranjevanje
odpadkov, kot so odpadna embalaža, odpadna zdravila, kemikalije,
kozmetična sredstva, mila, razkužila, odpadna fitofarmacevtska
sredstva (pesticidi) …

Rešitev
izzivov na področju odpadkov – krožno gospodarstvo

Krožno
gospodarstvo je koncept, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega
gospodarstva in potrošnje na omejene vire in nosilno sposobnost
okolja. Prehod v krožno gospodarstvo se usmerja v ponovno uporabo,
popravila in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov.
»Krožno
gospodarjenje zagotovo ni modna muha, je z vsakim dnem, ko spoznavamo
posledice enosmernega ravnanja v našem vsakdanu, bolj realna možnost
preobrata človekovega načina življenja za dobrobit vseh ljudi in
ne le izbrancev
,«
so prepričani na Zvezi ekoloških gibanj Slovenije. V Evropski uniji
se ta oblika gospodarstva šele razvija, vendar se EU že dlje časa
usmerja v učinkovito rabo virov, s
aj
je Evropa močno odvisna od uvoza
surovin. »
Slovenija
pri tem ni nobena izjema in tudi pri nas že najdemo nekaj primerov,
a niso številni. Za prehod v krožno gospodarstvo bo pomembno
sodelovanje praktično vseh. Nas, ki izdelke kupujemo in jih po
preteku življenjske dobe ločeno zbiramo. Tistih, ki jih reciklirajo
in tistih, ki bodo izdelke in poslovne modele morali preoblikovati
tako, da bo recikliranje sploh možno in še pomembneje

da
bomo surovine učinkovito uporabljali, «
pravijo
Ekologi brez meja.
Tudi
v Družbi Slopak se zavedajo pomembnosti krožnega gospodarstva:
»
Naloga
družbe Slopak je, da skladno s tržnim deležem prevzame zbrano
odpadno embalažo, jo presortira in poskrbi za njeno predelavo oz.
reciklažo. Kot družba za ravnanje z odpadno embalažo imamo eno
izmed ključnih vlog na poti h krožnemu gospodarstvu, saj je
vračanje sekundarnih materialov, ki jih pridobimo z reciklažo,
nujno za zaključitev kroga krožnega gospodarstva

‘Zero
waste’ Slovenija?

Ideja
o družbi brez odpadkov (Zero waste) je postala priljubljena po vsem
svetu, v zadnjih letih pa veljavo dobiva tudi v Sloveniji. Čeprav si
takšne družbe želimo vsi, se poraja vprašanje, kako do nje priti.
»Najprej
je treba vedeti, kaj sploh pomeni zero waste. Kot opažamo v na Zvezi
ekoloških gibanj, nekateri v Sloveniji razumejo to popolnoma
napačno, saj mislijo, da ko svoje odpadke odpeljejo na drugo
odlagališče ali čez mejo, da so že na pravi poti v družbo brez
odpadkov. To je seveda samo prelaganje skrbi za odpadke na nekoga
drugega in nima nobene veze z Zero waste,
«
pove Karel Lipič, p
redsednik
Zveze ekoloških gibanj Slovenije. Kot še poudari, je
Zero
waste
etičen,
ekonomski, učinkovit in vizionarski cilj, ki pomeni preoblikovanje
življenjskega stila in navad ter posnemanje trajnostnih naravnih
ciklov, kjer so vsi odpadni materiali surovina za nekoga drugega. V
Sloveniji obstaja kar nekaj občin, ki vztrajno sledijo strategiji
družbe brez odpadkov oz. Zero waste: Občinam Borovnica, Vrhnika,
Log-Dragomer in Mestni občini Ljubljana, so se v začetku letošnjega
leta pridružili še občini Bled in Gorje.

Kristina
Žnidar

(Visited 56 times, 2 visits today)