LOGO_LUPA_web

Večinoma jemo slovenska jajca iz baterijske reje

april 15, 2017

Sodeč po zadnjih dostopnih podatkih Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v letu 2015 stopnja samooskrbe z jajci znašala 92,4 %. Domača poraba jajc za isto leto je znašala 25,4 tisoč ton, od tega za prehrano 23 tisoč ton (približno 383 milijonov jajc). Povedano drugače, povprečen Slovenec je pojedel 11,1 kg jajc.

Najcenejša je baterijska reja

Roman Gregorn, direktor Meje, d. d. nam pove, da je trenutna proizvodna skladna s povpraševanjem na trgu – največ prodajo in tudi proizvedejo jajc baterijske reje, na drugem mestu je hlevska, na tretjem ekološka in na četrtem prosta reja.

Podobno je tudi v družbi Jata Emona, d. o. o., kjer kokoši znesejo okrog 110 milijonov jedilnih jajc letno. 60 % jih znesejo kokoši v baterijski reji, 35 % kokoši v hlevski reji in 5 % kokoši v prosti reji.

Končna cena jajc ne glede na rejo kokoši nesnic je sestavljena iz več elementov (neposredna proizvodnja, pakirni center, različna embalaža, prevoz, stroški komerciale, uprave, marketing …). Sogovornika še poudarita, da je najdražja ekološka reja, saj surovine z eko certifikatom stanejo tudi dvakrat več kot konvencionalne, najcenejša je baterijska reja.

Kaj pa čistoča?

Stojan Hergouth, direktor Jate Emone, d. o. o. še doda, da vrsta prireje najbolj vpliva na higieno živila: »Najbolj čista so jajca iz prireje v kletkah, najbolj problematična pa jajca iz proste reje, kjer je število jajc znešenih v blatnih izpustih ali v organskem nastilju največje.« Prav tako vrsta prireje vpliva na ogljični odtis, ki je po njegovih besedah najnižji pri jajcih iz baterijske reje kot tudi pri emisijah amonijaka in prahu.

Čistoča jajc je sicer lahko odvisna od več dejavnikov. Blaž Erhatič s kmetije Erhatič nam pove, da so jajca lahko umazana od potrtih jajc ali pa od iztrebkov. »V naši ekološki reji nastiljamo gnezda z ajdovimi luščinami ali z žagovino, saj se jajca v ta nastilju globlje skrijejo in jih kokoš ne more pohoditi, oz. umazati, kar pa se pri nastilju s slamo težko zgodi. Torej, če je kokoš sproščena in ima dovolj snovi v sebi, da izvali jajce s trdo lupino, ne bi smelo biti težav z umazanimi jajci.«

reje jajc

Oznake jajc in razlike pri reji kokoši nesnic

Ekološka reja

Pri ekološki reji ima vsaka kokoš nesnica vsaj 2500 cm2 prostora (4 kokoši na 1 m2) in čez dan prost dostop do pašnika. V hlevu je kokošim na voljo gnezdo, nastilje in gred za počitek. Ekološke kokoši nesnice se prehranjujejo izključno z ekološko krmo in prehrano na pašniku. Jajca z ekološke reje so označena z oznako 0.

Prosta reja

Kokoši nesnice v prosti reji imajo podnevi dostop do pašnika, ali so izpuščene na prosto. V hlevu je vsaki kokoši namenjeno vsaj 1100 cm2 prostora (9 kokoši na 1 m2). Na voljo imajo gnezda, nastilje za brskanje in prašne kopeli ter gredi za nočni počitek. Jajca s proste reje so označena z oznako 1.

Hlevska (talna) reja

V hlevski (talni) reji je vsaki kokoši na voljo 1100 cm2 prostora (9 kokoši na 1 m2). Po hlevu se lahko prosto gibljejo in uporabljajo gnezda, nastilja za brskanje, prašne kopeli in gredi za počitek. Kokoši nesnice pri talni reji morajo imeti vsaj 10 cm krmilnega prostora na kokoš in dostop do vode iz napajalnikov. Jajca s talne reje nosijo oznako 2.

Baterijska reja

V baterijski reji kokoši bivajo v obogatenih kletkah, ki so prilagojene njihovim vedenjskim potrebam. V kletki mora biti vsaki kokoši zagotovljeno 750 cm2 (13 kokoši na 1 m2), od katere je 600 cm2 uporabne površine. Poleg 12 cm krmilnika in napajalnika je v njih gnezdo, nastilje in minimalno 15 cm gredi. Jajca z baterijske reje imajo oznako 3.

 

Barbara Rudolf

(Visited 59 times, 1 visits today)