LOGO_LUPA_web

Jabolko – ‘sveti’ sadež našega zdravja, ki pa ga ne cenimo dovolj

marec 23, 2017

Za zdravo delovanje našega organizma so jabolka bogato skladišče mineralov, vitaminov in drugih pomembnih snovi. Zaužitje dveh jabolk na dan zmanjša holesterol in tveganje za srčna obolenja, preprečuje razvoj rakavih celic in pešanje možganskih sposobnosti, blaži revmatične težave, ugodno deluje na sladkorno bolezen, z njimi lahko vzdržujemo primerno telesno težo in še bi lahko naštevali. Vse to vemo, a jih kljub temu Slovenci pojemo zelo malo.

Vsi poznamo stari (grški) rek: »Eno jabolko na dan, odžene zdravnika stran!« Jabolka sicer niso zdravilo, so pa zelo učinkovita preventiva. Moč jabolka se skriva v lupini oziroma tik pod njo. Tam je zbranih največ zdravilnih snovi, šestkrat več vitaminov kot v mesu sadeža, več kot dve tretjini vlaknin in skoraj vsi antioksidanti. Tisti, ki jabolka olupi, je prikrajšan za večino teh pomembnih snovi.

Najbolj zdrava lupina in del okoli pešk
-Največ koristnih sestavin je v lupini, ki pa je običajno tudi bolj ali manj bogata z ostanki različnih pesticidov. Če boste industrijsko pridelana jabolka zares dobro oprali, boste del ostanka pesticidov odstranili.
-Največ vitamina C je okoli peščišča, ki pa ga ponavadi ne pojemo.

Škropivo je v bistvu zdravilo

»Če je lupina neprivlačna na pogled, kupci ne posegajo po jabolkih, zato se v Kmetijskem inštitutu Slovenije, v svojem poskusnem sadovnjaku Brdo pri Lukovici, z različnimi metodami, kot so iskanje najprimernejših gnojil za posamezne sorte jabolk, poskusi z različnimi načini obrezovanja, odziv dreves na namakanje, razvoj učinkovitih in neškodljivih škropiv in vrsto drugih raziskav, trudimo ustvariti pogoje in načine za vzgojo čim bolj kakovostnih, zdravih in, nenazadnje, lepih jabolk,« razloži Roman Mavec, vodja sadovnjaka.

Kot še pojasni, je najbolj razširjena bolezen jabolčni škrlup oziroma glive na lupini, ki izločajo strupene snovi, toksine. Krasta na lupini povzroči njeno pokanje, čemur sledi pospešeno gnitje sadeža. Kot človeka zdravimo z zdravili, jabolka zdravimo s škropljenjem, kar je nujno, saj kupec zahteva lepo in zdravo jabolko.

»V naših laboratorijih ustvarjamo naravi in človeku prijazna sredstva za zaščito pred boleznimi. Skrivnost pravilnega škropljenja je v primerni koncentraciji in pravočasnem prenehanju škropljenja. Tako pred končnim zorenjem uničimo bolezni in lahko dozori zdrav sadež. Najboljši dokaz, da škropiva niso strupi oziroma človeškemu zdravju nevarna, so čebele in drug mrčes, ki živijo v naših sadovnjakih. Če bi bilo namreč sredstvo oporečno, strupeno, izredno tankočutnih čebel v naših sadovnjakih zagotovo ne bi bilo,« razlaga Mavec, ki je tudi čebelar.

Doda še, da so najbolj odporna proti glivam jabolka sorte topaz, sicer pa se v njihovih sadovnjakih ukvarjajo z raziskovanjem 400 vrst jabolk. Pojasni še, da se trgovci največ zanimajo za prodajo okoli desetih sort jabolk, v visoki sezoni pa je v slovenskih sadovnjakih na voljo približno 30 sort.

Resnica o starih avtohtonih sortah

Na vprašanju o pomanjkanju starih avtohtonih sort slovenskih jabolk na prodajnih policah, ki naj bi bila res tista prava odlična jabolka, Mavec odgovori, da jih večinoma ni v prodaji, saj so slabše kakovosti, pa tudi pridelek ni ravno komercialno zadovoljiv.

»Novejše sorte so boljšega okusa in vsekakor neoporečna, saj so vsa jabolka certificirana, nadzor pa je strog. Če so pravilno pridelana oziroma škropljena, so plodovi dobri, sadež pa neoporečno zdrav. Glede avtohtonosti pa bi se dalo poglobljeno debatirati, vprašanje je namreč, kaj so to res avtohtona slovenska jabolka, saj so vsa jabolka nekoč od nekod prišla. No, nekaj jih res lahko imamo za avtohtona, na primer goriška sivka, gorenjska in dolenjska voščenka in druga. Zmotno je mišljenje, da so sodobne sorte jabolk slabše kakovosti, ker so škropljena, saj so te sorte pridobljene s križanjem različnih sort jabolk ravno z namenom, da se jih naredi bolj odporne zoper bolezni, torej bolj zdrave.«

Po podatkih registra kmetijskih gospodarstev v Sloveniji sicer pridelujemo 68 različnih avtohtonih in tradicionalnih sort jabolk.

Vlado Kadunec


Članek je bil v celoti objavljen v reviji Lupa, februar 2017. Naročite jo lahko na narocnine@ekodezela.si.

(Visited 95 times, 1 visits today)