LOGO_LUPA_web

Okoljski dan 2016: Odpadki so izziv in hkrati priložnost

junij 16, 2016

5.
junija, ko obeležujemo Svetovni dan varstva okolja, je Gospodarska
zbornica Slovenije organizirala Okoljski dan, na katerem je 120
strokovnjakov s področja varstva okolja razpravljalo o dobrih
praksah na področju ravnanja z odpadki v luči najnovejšega svežnja
evropskih ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo.

Evropa
več kot polovico surovin in fosilnih goriv uvaža. Ukrepi EU za
prehod v krožno gospodarstvo se osredotočajo predvsem na ravnanje z
odpadki, zato se slovenska podjetja srečujejo z izzivi krožnega
gospodarstva od izbora surovin do ustreznega ravnanja z odpadki.
Udeleženci dogodka so ugotavljali, da je v okviru ravnanja z odpadki
nujen sistematični pristop za dosego finančnih prihrankov pri
ravnanju z okoljem v podjetju. Strinjali so se tudi, da so odpadki
izziv in hkrati priložnost za prehod v krožno gospodarstvo, ki bo
bolj okoljsko učinkovito, hkrati pa bo ustvarilo tudi nova delovna
mesta.

Smo
na pravi poti?

Izvršni
direktor Gospodarske zbornice Slovenije, Goran Novković je na
dogodku izpostavil, da mu izraz krožno gospodarstvo ni všeč.
»Izraz je pomanjkljiv in ni dovolj natančen. Bomo imeli konkurenčno
gospodarstvo ali krožno gospodarstvo? Pojma nista kontradiktorna,
delovati morata v simbiozi,« je še povedal. Usmeritev v krožno
gospodarstvo tako ne bo dosegla svojega namena, če ne bo
zagotovljena tudi konkurenčnosti gospodarstva. Janja Leban, vodja
Službe za varstvo okolja na GZS, je poudarila, da podatki
nakazujejo, da slovensko gospodarstvo snovno ni dovolj učinkovito.
Možnosti in priložnosti za izboljšave obstajajo predvsem na
področju učinkovite rabe virov in energije, eko industrije in eko
inovacij.

Slovenska
podjetja s shemo EMAS

Shema
EMAS (ECO – Management and Audit Scheme – sistem EU za
okoljevarstveno vodenje organizacij) je namenjena spodbujanju
primernejšega ravnanja z okoljem in obveščanju javnosti o vplivih
njihovih dejavnosti na okolje. Gre za nadgradnjo ISO 14001 oziroma za
zagotavljanje večje odprtosti, odkritosti in periodičnega
objavljanja preverjenih okoljskih informacij. Podjetja, ki so
registrirana v sistem EU za okoljsko ravnanje in presojo EMAS, o
svojih okoljskih vplivih komunicirajo preko okoljske izjave, ki
vsebuje podroben vpogled v njihovo okoljsko poslovanje z vidika
dejanskih učinkov in doseganja zastavljenih ciljev. Najdaljše
izkušnje z registracijo v shemo EMAS ima pri nas Gorenje, d. d., ki
se je kot prvo slovensko podjetje vpisalo v register EMAS. »V
Gorenju smo združili zahteve EMAS in ISO 14001 v enovit okoljski
sistem, kjer je v proizvodnem procesu poudarek na racionalni uporabi
energentov ter zmanjševanju nastajanja odpadkov,« je na dogodku
povedala Vilma Fece s podjetja in poudarila, da največje izzive v
prihodnosti vidijo v življenjskem ciklu proizvoda, ki bo dal jasne
odgovore o okoljskih vplivih proizvoda v posameznih fazah
življenjskega cikla in s tem krojil nadaljnje razvojne poti.

Prvo
podjetje s področja ravnanja z odpadki v Sloveniji, registriranega v
shemi EMAS, je podjetje Kemis. Emil Nanut, direktor podjetja, je na
Okoljskem dnevu izpostavil, da cene velikega števila predelanih
materialov ne morejo konkurirati nizkim cenam svežih surovin na
trgu, kar je pogoj za uveljavitev krožnega gospodarstva.

Dobre
prakse pri nas

Na
Okoljskem dnevu je bilo predstavljenih veliko dobrih praks ravnanja z
odpadki – podjetja so spregovorila o sistemih ravnanja z odpadki in
vključitev v krožno gospodarstvo. Poleg podjetij Gorenje, d. d. in
Kemis d. o. o. je dobro prakso pri rokovanju z odpadki predstavil
tudi Marko Goršin s podjetja REVOZ, d. d.: »Smo podjetje z
najnižjimi izpusti težkih kovin. V tovarni poznamo več kot 100
različnih odpadkov. Ločevanja pa se lotevamo že tam, kjer ti
odpadki nastajajo.« O okoljski marjetici
je spregovorila Darja Radić, ki se je osredotočila na odpadke v
turizmu: »Ljudje ne verjamejo, da bi z okoljsko marjetico karkoli
prihranili – bojijo se, da gre za preveliko investicijo.« Neva
Makus z Ljubljanskih mlekarn, d. d. pa je poudarila, da se zavedajo,
da niso strokovnjaki na področju ravnanja z odpadki, se pa učijo in
nabirajo znanja s svoje okolice. O ohranjanju primarnih virov in
pridobivanju okoljskih znakov za proizvode je spregovoril Rajko
Bezjak, s podjetja URSA SLOVENIJA, d. o. o.


V
sklopu predstavitve okoljskih storitev in sistemov ravnanja z okoljem
so na Okoljskem dnevu GZS spregovorili:

  • Blanka
    Kaker iz SIQ, ki je spregovorila o okoljskih vidikih v luči krožnega
    gospodarstva;
  • Darja
    Figelj, Interseroh, d. o. o., ki je predstavila primer dobre prakse
    celovitega ravnanja z odpadki;
  • Jože
    Kobe, RECIKEL, d. o. o., ki je spregovoril o zagotavljanju in
    obvladovanju embalažnega krogotoka družbe za ravnanje z odpadno
    embalažo RECIKEL;
  • Brigita
    Šarc, DINOS, d. d., ki je predstavila delovanje podjetja v povezavi
    z odpadki;
  • Drago
    Mir, SAUBERMACHER SLVOENIJA, d. o. o., ki je predstavil nov center za
    ravnanje z odpadki Kidričevo, in
  • Emil
    Šehič, d. o. o., ki je govoril o gospodarjenju z E-odpadki.

Apel
na državo

Udeleženci
so ob tej priložnosti apelirali tudi na državo, da naj s s svojimi
instrumenti, kot je na primer zeleno javno naročanje, spodbuja
tovrstna ravnanja čim širše v gospodarstvu. Porodilo se je
vprašanje, ali Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja kakšne
spodbude za podjetja, ki so izkazujejo okoljsko odličnost z
registracijo v sistem EMAS. »Trenutno
po Zakonu o varstvu okolja že obstaja možnost za to, smo pa na
Ministrstvu že aktivno pristopili k tej zadevi, saj so podjetja že
dala pobudo. Trenutno torej zakonske osnove obstajajo, nismo se pa še
o tem pogovarjali,«
je povedala Tanja Bolte z Ministrstva za okolje in prostor.

Novi
okoljski cilji – Slovenija mora vložiti več truda

V
okviru EU pa se že pripravljajo novi okoljski oz. odpadkovni cilji,
ki naj bi bili precej strožji od sedanjih. »So
precej ambiciozni in strogi. Vse bo moralo iti v reciklažo, da se
odpadek ne odlaga na odlagališču. Odlaganja mora biti manj kot 10
%,« je še povedala Tanja Bolte in poudarila, da imamo v Sloveniji
dovolj prostora za odlaganje teh odpadkov na odlagališčih, ki so še
aktivna. Novih odlagališč naj ne bi imeli, Slovenija pa bo morala
vložiti več truda in napora v to, da se bo razmišljanje o odpadkih
spremenilo, in da bomo lahko sledili ciljem EU.

K.
Ž. 

(Visited 65 times, 1 visits today)