LOGO_LUPA_web

Poročilo o stanju planeta 2016

oktober 28, 2016

Včeraj so na WWF objavili Poročilo o stanju planeta za letošnje leto, v katerem pozivajo k nujno potrebnim reformam sistema proizvodnje hrane in energije.

Ključna ugotovitev poročila je, kot navajajo na WWF Adria, da bi živalski in rastlinski svet lahko do konca tega desetletja doživela drastičen padec – za kar 67 % v primerjavi z velikostjo populacij pred pol stoletja, in to je posledica človeških dejavnosti na Zemlji. 

Glede na poročilo, so se svetovne populacije rib, dvoživk, plazilcev, ptic in sesalcev v primerjavi z letom 1970 zmanjšale za 58 odstotkov. “Če se bo ta trend nadaljeval, bi se lahko populacije vrst do leta 2020 zmanjšale za kar dve tretjini. Tega leta moramo začeti izvajati tudi zaveze, ki smo jih sprejeli v okviru Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, kot tudi pričeti s prvimi ukrepi varstva okolja v okviru novega globalnega Načrta za trajnostni razvoj. Doseganje mednarodnih ciljev ohranjanja biotske raznovrstnosti do leta 2020 bo pripomoglo k izvajanju potrebnih reform znotraj svetovnega sistema za proizvodnjo hrane in energije, ki so potrebne, če želimo omogočiti preživetje prosto živečih vrst po vsem svetu,” navajajo na WWF Adria.

Biotska raznovrstnost je temelj zdravega planeta

“Tekom našega življenje divje vrste izginjajo hitreje kot kdajkoli prej,« je po navedbah WWF Adria dejal Marco Lambertini, generalni direktor WWF International. »Ne govorimo le o lepih vrstah, ki jih imamo vsi radi; biotska raznovrstnost je temelj zdravih gozdov, rek in oceanov. Če izginejo vrste, bodo propadli tudi vsi ti ekosistemi in s seboj bodo vzeli tudi čišt zrak, vodo, hrano in ugodne podnebne razmere, ki nam jih nudijo. Imamo vsa potrebna orodja za reševanje tega vprašanja, ki jih moramo začeti uporabljati takoj, če želimo ohraniti živ planet za naše osebno preživetje in blaginjo.”

“Z našim obnašanjem, ljudje spodbujamo zmanjševanje populacij prosto živečih vrst po vsem svetu, in naš vpliv je še posebej očiten v propadanju sladkovodnih habitatov. Vendar pa je treba poudariti, da še vedno govorimo o zmanjšanju, ne o izumiranju. Na nas je, da se kar najbolj potrudimo, da omogočimo okrevanje teh populacij, a tudi ohranimo naravo in karizmatične vrste v naši regiji,” pa je ob tem poudaril Martin Šolar, direktor WWF Adria.

Izkoriščamo vire, ki jih nimamo

“Glede na to, da porabljamo resurse, ki jih nimamo, smo dosegli kritičen trenutek, ko lahko izkoristimo obstoječe rešitve. Sistemi proizvodnje prehrane, energije in finančni sektor se morajo usmeriti v trajnostne modele,” je dejala Andrea Štefan, vodja politik in zagovorništva v WWF Adria. WWF Adria spodbuja dialog z gospodarstvom in odločevalci ter predlaga rešitve za spremembo načina poslovanja v regiji.

Velik pomen ima trajnostni razvoj, še posebej trajnostno kmetijstvo

Poročilo kaže, da proizvodnja hrane potrebne za izpolnjevanje potreb vse večjega števila ljudi, vodi v uničevanje habitatov in divjih živali. Trenutno kmetijstvo zavzema približno eno tretjino celotne površine Zemlje in je odgovorno za skoraj 70 odstotkov porabe vode. V poročilu avtorji predlagajo vrsto rešitev za spremembo načina proizvodnje in potrošnje hrane, da bi zagotovili, da bi se vsi ljudje hranili na trajnosten način.

Poročilo se osredotoča tudi na rešitve v globalnih energetskih in finančnih sistemih, ki so potrebne za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij.

Poročilo kaže tudi na pozitiven trend, s poudarkom na nedavnih splošnih sporazumih o podnebnih spremembah in trajnostnem razvoju. Posebej izpostavlja Program za trajnostni razvoj, ki bi moral biti ključni vodnik za sprejemanje odločitev do leta 2030, če želimo zagotoviti, da poleg gospodarskih in socialnih interesov zagotovi tudi spoštovanje okolja.


Celotno poročilo na spletni strani WWF Adria: http://adria.panda.org/sl/lpr_2016/

(Visited 21 times, 1 visits today)