LOGO_LUPA_web

Plastika: vrečke in plastenke niso naš največji problem

junij 6, 2019

Ob svetovnem dnevu okolja so Ekologi brez meja na Strokovni kavarni opozarjali na vpliv plastičnih odpadkov na okolje in na podnebno krizo. Ob pogovorih z deležniki na področju plastike za enkratno uporabo so predstavili rezultate raziskave, s katero so analizirali embalažo 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v nakupovalnih košaricah potrošnikov.

Ekologi brez meja so se v sklopu projekta Plastika naša vsakdanja oddaljili od tipičnih predstavnikov plastične krize in se kot prvi posvetili embalaži izdelkov v košarici dobrin: “Skoraj polovica vse analizirane embalaže je sestavljene iz plastičnih materialov, večina iz kategorije 7, kar je slab pokazatelj, saj te vrste plastike le redko recikliramo. Le polovico analiziranih embalaž trenutno v celoti recikliramo.”

Dejanska stopnja recikliranja je neznanka?

Obsežnejšo raziskavo so izvedli tudi med zbiralci in predelovalci plastičnih odpadkov, ki se vsi strinjajo, da je ločevanje odpadkov ključen predpogoj za uspešno recikliranje. Delež reciklatov v trenutnih embalažah se sicer povečuje, kar pa terja večjo kakovost ločeno zbranih odpadkov. Po drugi strani pa so se vprašani razhajali v ocenah dejanske stopnje recikliranja plastične embalaže, ki se po ugotovitvah Ekologov giblje okrog 33 %.

Povezava deležnikov in podatki – ključni temelj za reševanje plastične krize

O ločenem zbiranju in recikliranju plastičnih odpadov so svoje poglede podali Marko Omahen iz podjetja predelave plastike Omaplast, Delov okoljski novinar Borut Tavčar, lastnika trgovine brez embalaže Rifuzl Primož Cigler in Manca Behrič, Jana Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, predstavnik platforme Circular Change Niko Korpar in direktor podjetja Fructal Luka Jejčič.

Vsi prisotni so se strinjali, da so za ukrepanje in korektno poročanje o plastični krizi nujno potrebni podatki, ki pa v Sloveniji slonijo zgolj na šibkih ocenah. Ob tem je potrebno zavedanje, da problema s plastičnimi odpadki nima zgolj Slovenija, ampak cel svet. Zato je še toliko bolj pomembno, da se država, ki slovi po visokih stopnjah ločeno zbranih odpadkov, sistematično poveže pri reševanju plastične problematike z ozaveščanjem in povezovanjem potrošnikov, proizvajalcev, trgovcev in vseh preostalih deležnikov.

Predlog prenovljenega zakona vzbuja upanje

Udeleženci Strokovne kavarne so poleg tega poudarili, da je ključno nagrajevanje tistih, ki delajo pozitivne korake, spodbujanje inovativnosti in proizvodnja le take embalaže, ki jo je mogoče enostavno predelovati. Kot so ugotovili Ekologi brez meja, je velik problem prav mešanje materialov v embalažah: “Upanje vzbuja predlog prenovljenega Zakona o varstvu okolja, ki bo nadgradil podaljšano odgovornost proizvajalcev in preko ekomodulacije okoljskih dajatev kaznoval slabe izdelke, da bodo manj konkurenčni. Prenosi odpadkovnih direktiv pa bodo prinesli še kopico drugih ukrepov.”

Krožno gospodarstvo se zatika v birokraciji

“V Sloveniji imamo ogromno dobrih praks, ki dajejo dodatno težo razumevanju krožnega gospodarstva, kot na primer dokazujejo trgovine brez embalaže. Čaka pa nas še kar precej dela pri odpravljanju birokratskih anomalij, ki onemogočajo kroženje snovi in ponovno uporabo odpadkov, kar bi z vidika trenutne podnebne krize morala postati prioriteta,” še poudarjajo Ekologi brez meja.

 

Vir: EBM

(Visited 116 times, 2 visits today)