LOGO_LUPA_web

Lani pri nas rekordno število spletnih goljufij: Ne verjemi obljubam!

oktober 18, 2019

Na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT v sklopu kampanje Evropski mesec kibervarnosti spletne uporabnike opozarjajo na ključne varnostne ukrepe, ki so preprosti, ne terjajo posebnega tehničnega znanja, predvsem pa so učinkoviti. Lansko leto so namreč obravnavali rekordno število spletnih goljufij, zato želijo opozoriti na osnovne znake, kako pravočasno prepoznati prevaro.

V lanskem letu je odzivni center SI-CERT obravnaval 2431 incidentov, pri čemer je število obravnavanih primerov družbenega inženiringa in goljufij preseglo število tehničnih napadov. Obravnavali so kar 1372 primerov goljufij, največ do sedaj. Zgolj tehnični ukrepi ne morejo zagotoviti varne rabe sodobnih tehnologij, še vedno je na strani uporabnikov, da prepoznajo znake spletnih goljufij.

Nizke cene, milijonske nagrade in zastonj vinjete

“Vabe, ki jih nastavljajo spletni goljufi, so zelo preproste – nizke cene in velike obljube, pa naj bodo super zaslužki, ugodni krediti, milijonske nagrade, zastonj vinjete za en sam »Like« ali neverjetno poceni izdelki. Uporabniki se žal prepozno zavejo, da so bili prevarani in se obrnejo po pomoč, ko je njihov denar že na drugem koncu sveta,” povedo na SI-CERT.

Najpogosteje se uporabniki obrnejo po nasvet, ko ne prejmejo plačanega izdelka. Ali pa se zapletejo v nigerijsko prevaro in po številnih obljubah, da bodo prejeli neko »dediščino« ali »skriti zaklad«, so še vedno oni tisti, ki nakazujejo denar za številne izmišljene stroške. Zaradi uspešnega zakrivanja sledi in nakazovanja denarja v afriške države in na Kitajsko je preiskovanje oteženo, ravno zato ima preventiva še toliko večjo težo. Po besedah SI-CERT v skoraj 25-letni zgodovini še niso imeli primera, ko bi žrtev goljufa dobila povrnjen denar, ki je bil nakazan v neko afriško državo.

Lažni krediti, tudi na Facebook straneh

Kot opozarjajo na SI-CERT letos beležijo porast ponudb za lažne kredite. Že leta 2012 so prejemali prijave ogoljufanih posameznikov, ki so vzpostavili kontakt z goljufi na različnih forumih in spletnih oglasnikih. Zdaj pa se lažne ponudbe pojavljajo predvsem na Facebooku, kjer goljufi izkoriščajo logotipe in vizualno podobo slovenskih finančnih ustanov in postavljajo Facebook strani z namenom zavajanja.

V naslednjem koraku goljufi zahtevajo, da jim posredujete osebne podatke, pogosto zahtevajo tudi kopijo osebnega dokumenta, ki pa ga lahko zlorabijo pri drugih goljufijah. Lahko vam ukradejo identiteto, se predstavljajo v vašem imenu, ponujajo kredite, oddajajo stanovanja ipd. Zato se po informacije o kreditu vedno obrnite na uradne komunikacijske kanale bank, nikoli pa se ne dogovarjajte za posojila z neznanci prek različnih klepetalnic, forumov, Facebook Messengerja ali spletnih oglasnikov.


Več nasvetov, kako prepoznati trike spletnih goljufov na strani Varni na internetu.

(Visited 71 times, 1 visits today)