LOGO_LUPA_web

Vsako leto v Sloveniji zaradi samomora ugasne od 400 do 500 življenj

september 10, 2019
Andreja Šalamun

»Za preprečevanje samomora tako na ravni posameznika in skupnosti kot na nacionalni ravni je mogoče storiti veliko,« meni Darko Loncnar, predsednik Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v psihiatriji Slovenije pri Zbornici – Zvezi. »Predvsem se je treba o tej temi odkrito pogovarjati,« poudarja.

 

Na svetu vsako leto zaradi samomora umre skoraj 800 tisoč ljudi, v Sloveniji med 400 in 500, ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki ga na pobudo Mednarodne zveze za preprečevanje samomora in Svetovne zdravstvene organizacije obeležujemo 10. septembra, sporoča Zbornica – Zveza. Dodaja, da obstaja za vsak samomor več kot 20 poskusov in da je samomor glavni vzrok smrti pri moških, mlajših od 50 let, ter na desetem mestu glavnih vzrokov umrljivosti na svetu.

»Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege se pri svojem delu vsakodnevno srečujemo s samomorilnostjo. Če ima posameznik samomorilne misli, je ključna komunikacija. Takih misli se ne sme pometati pod preprogo ali jih obravnavati kot nekaj, s čimer se lahko ukvarjamo pozneje,« je povedal Darko Loncnar.

Kot poudarjajo na Zbornici – Zvezi, domače in tuje študije in prakse dokazujejo, da je mogoče z rednimi usposabljanji ključnih strokovnjakov izboljšati zgodnjo prepoznavo in obravnavo depresivnih stanj in na ta način zmanjšati samomorilnost. Kot pomembno oviro pri preprečevanju samomora pa navajajo tudi stigmatizacijo tega področja. Prav zaradi tega številni ljudje, ki trpijo za duševno stisko, sploh ne poiščejo ustrezne pomoči. »Zato je na mestu aktiven poziv strokovni in splošni javnosti k preprečevanju samomora z različnimi preventivnimi ukrepi in podpornim pristopom do posameznika v stiski,« pravijo na Zbornici – Zvezi.

Pravijo, da se zdravstveno osebje na primarni ravni, strokovni delavci v socialnem varstvu in nevladnem sektorju ter policisti in učitelji srečujejo z največjim številom ljudi v stiski. »Med učinkovite pristope v skrbi za duševno zdravje in k zmanjševanju samomorilnosti prištevamo tudi t. i. skupnostni pristop. V njem se povezujejo in sodelujejo različni deležniki z različnih področij, kot so vzgoja in izobraževanje, socialno varstvo, zdravstvo, društva, posamezniki in uporabniki storitev, ki lahko učinkoviteje prepoznavajo, naslavljajo in se odzivajo na raznolike potrebe ljudi v lokalnem okolju,« še dodajajo na Zbornici – Zvezi.

(Visited 24 times, 1 visits today)