LOGO_LUPA_web

Svetovni dan krvodajalstva

junij 8, 2016

Krvodajalstvo ima v Sloveniji dolgo in
uspešno tradicijo. 4. junija 1945 je bilo v Sloveniji odvzetih in
konzerviranih prvih 19 steklenic krvi, zato na ta dan obeležujemo
slovenski dan krvodajalstva. 14. junija pa države po svetu
praznujejo Svetovni dan krvodajalcev. Kot povedo na Rdečem križu
Slovenije, je krvodajalstvo področje, na katerega smo lahko ponosni
tako doma kot v tujini.

Potrebe po krvi so vsak dan večje in
po podatkih Rdečega križa v Sloveniji v povprečju potrebujemo
okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan. Kri je nenadomestljiva
tekočina, ki pa jo lahko daruje vsak zdravi človek. Za pridobivanje
in zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev je zadolžen Rdeči
križ Slovenije, ki je tudi nacionalni organizator krvodajalskih
akcij.


V letu 2015 so na darovanje krvi
povabili 100.888 prijavljenih krvodajalcev oz. so zbrali 87.803
uspešnih odvzemov krvi in s tem ohranili nacionalno samozadostnost s
krvjo in krvnimi pripravki.
Kdo je lahko krvodajalec?

Pri nas je zadostnost krvi odvisna
zgolj od državljanov Slovenije, ki so kri pripravljeni darovati
prostovoljno in brezplačno.

Krvodajalec je lahko vsak posameznik –
vsak zdrav, polnoleten človek (mlajši od 65 let) s telesno težo
nad 50 kilogramov. »Prvi pogoj za varno transfuzijo je varen
krvodajalec. Zato je pomembno, da je krvodajalec seznanjen, kateri so
znaki bolezni, na katere mora biti pozoren. Tako naj ne bi prišel na
krvodajalsko akcijo nekdo, ki je imel v zadnjih dveh tednih povišano
telesno temperaturo, nepojasnjeno izgubo telesne teže, drisko,
nepojasnjene glavobole, motnje v bitju srca, težave pri dihanju,
nočno potenje, spremembe na koži, je jemal antibiotike. Prav tako
ni primeren za krvodajalca tisti, ki je imel, ali še ima istospolne
spolne odnose, je bil, ali je uživalec intravenskih drog, ali je
imel oz. ima spolne odnose z uživalcem intravenskih drog,« pojasni
Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo na Rdečem križu
Slovenije. Doda, da mora biti pri dajanju polne krvi presledek med
odvzemi vsaj tri mesece za moške in štiri mesece za ženske.

Kot so prepričani sogovorniki,
odločitev o tem, ali postati krvodajalec ali ne, ni težka. »Vsaka
odvzeta doza krvi je dragocena in neprecenljiva. Nekomu vrne zdravje,
drugemu življenje. Jutri bomo kri nemara potrebovali sami. Ne
čakajmo na to izkušnjo, da se bomo zavedali veličine humanosti
vseh anonimnih dajalcev krvi,« še pove Novak.

Kristina Žnidar

Celoten članek je objavljen v reviji
Eko dežela, junij 2015

(Visited 45 times, 3 visits today)