LOGO_LUPA_web

Otroci ne marajo zdrave hrane – kaj pa zdaj?

januar 7, 2019

Zdrava prehrana je pogosta tema tako v medijih kot v pogovorih med ljudmi. Razprave o tem, kaj je zdravo jesti in kaj ne, so med laično javnostjo nemalokrat vir prerekanj.  O tem, kako naj se znajdemo v poplavi informacij in kako pristopiti k bolj zdravemu načinu prehranjevanja naših otrok, smo povprašali Renato Pleh, univ. dipl. inž. živ. teh., vodjo bolnišnične prehrane in dietoterapije v Splošni bolnišnici Murska Sobota in članico Strokovnega združenja nutricionistov in dietetikov.

Hrana je za ohranjanje zdravja zelo pomembna

“Zdrava, varna in varovalna prehrana ter prehranjevanje je eden od ključnih faktorjev, ki nas varujejo pred obolenji sodobnega časa. Z odločitvijo za spremembe v smeri zdravega prehranjevanja bomo sami najbolj aktivni v preventivi pred mnogimi boleznimi. Ko pa enkrat že zbolimo, je pravilna izbira prehrane velikega pomena pri zdravljenju, okrevanju in ozdravljenju. Pravilna dietoterapija je podpora zdravljenju, morajo pa se tega zavedati vsi, ki bolnika zdravijo. Tako zdravnik, medicinska sestra, dietetik kot tudi seveda bolnik sam – in pri tem sodelovati,” je uvodoma pojasnila sogovornica.

Priporočila za zdravo prehrano otrok

Za prehrano otrok in mladostnikov je, kot pravi Renata Pleh, priporočena mešana prehrana, ki vključuje vse skupine živil. “Le z mešano pestro prehrano se najlažje zagotovi optimalen vnos makro in mikro hranil. V mejah sprejemljivosti bi še bila lakto-ovo vegetarijanska prehrana, kakšna druga alternativna oblika prehranjevanja pa raje ne. Pomembna je seveda zdrava prehrana z nekoliko višjim vnosom beljakovin, maščob in energije na kilogram telesne teže v prvih letih življenja, tam nekje do 4 let starosti otroka, in pokritimi potrebami po vseh mikro hranilih in elementih v sledovih,” še doda.

 

Kaj pa če otroci zdrave hrane ne marajo?

Kaj pa če, kot včasih potarnajo starši, otroci zdrave hrane ne marajo? “Otroci so naše zrcalne slike. Kako zdravo se prehranjujemo sami, kakšni so naši družinski obredi prehranjevanja in odnos do hrane, takšnega bodo imeli tudi otroci. Če se doma ne prehranjujemo zdravo in uravnoteženo, ne moremo pričakovati, da bo naš otrok v šolskem okolju sprejel zdrav način prehranjevanja z zadovoljstvom, čeprav mu ga šola ali vrtec nudi,” poudarja sogovornica.

»Če se doma ne prehranjujemo zdravo in uravnoteženo, ne moremo pričakovati, da bo naš otrok v šolskem okolju sprejel zdrav način prehranjevanja z zadovoljstvom.«

“Vzgojno-izobraževalni zavodi so vključeni v različne sheme za sadje in mlečne proizvode in so še dodatno zavezani, da spodbujajo otroka na poti v zdrav način prehranjevanja. Moramo pa seveda biti tudi mi njihovi mentorji in motivatorji,” še doda Renata Pleh, ko jo povprašamo o prehrani v šolah in vrtcih.

Še večno vprašanje: kaj otrokom ponuditi za prigrizke, da ne bodo posegali po kupljenih sladkarijah?

Namesto sladkih prigrizkov jim lahko po nasvetu sogovornice ponudimo oreščke, in sicer domače, suho sadje, lahko naredimo nabodalca iz pisanega sadja in različne zelenjave. Lahko izrežemo živalske figurice iz zelenjave, sira ali polnovrednega kruha in jim jih ponudimo za grizljanje kot malico. “Glavni obroki morajo ostati. Velika pregreha so seveda sladkane pijače, s katerimi današnji otrok in mladostnik dokazano vnese prevelike in nesprejemljive količine sladkorja,” še poudari.

 

(Visited 117 times, 1 visits today)