LOGO_LUPA_web

Domovi za ostarele: Zastareli kadrovski normativi ne sledijo potrebam domov in uporabnikov

september 9, 2019
Andreja Šalamun

V zadnjih letih so domovi za starejše postali praktično največja slovenska negovalna bolnišnica. »Zdravstveni sistem skuša namreč starejše čimprej odsloviti in jih poslati v cenejše ustanove – domove za starejše,« ugotavlja Jaka Bizjak, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Kadrovski normativi, ki se niso spremenili že desetletja, zato težko zadostijo potrebam uporabnikov.

Po podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZ) je konec leta 2017 v domovih za starejše za stanovalce skrbelo 9.486 zaposlenih. To pomeni en zaposleni na 1,75 stanovalca. Od tega je 46 odstotkov zaposlenih opravljalo zdravstvene storitve, 44 odstotkov socialno in osnovno oskrbo, pet odstotkov pa je bilo zadolženih za vodenje, administracijo in finance. »Treba je upoštevati, da lahko vsak zaposleni dela 172 ur mesečno, storitve pa domovi zagotavljajo 24 ur na dan, 365 dni v letu. Ob upoštevanju dopustov, bolniških in drugih odsotnosti izvajalci le z velikim trudom sestavijo delovne urnike,« poudari Jaka Bizjak. Prepričan je, da imamo glede na število stanovalcev in njihove potrebe v domovih premalo zaposlenih oziroma da so ti preobremenjeni. »Zlasti se pojavljajo težave zaradi odhodov podpornih delavcev, kot so vzdrževalci, strežnice, telefonisti, receptorji, natakarji in nekaterih drugi poklici, ki zaradi omejitev plačnega sistema iščejo boljše plačilo v drugih dejavnostih,« pove. Izpostavi, da bi ob predlogih za kadrovske okrepitve v domovih za starejše v trenutnem slovenskem sistemu skrbi za starejše stroške plač dodatno zaposlenih nosili kar sami stanovalci in njihovi svojci, ki pa že sedaj težko plačujejo bivanje v domu.

Kadrovski normativi neprilagojeni modernim smernicam

Vse glasnejše so kritike, da so kadrovski normativi v domovih za starejše zastareli, da ne zadoščajo dejanskim potrebam domov in da niso prilagojeni modernim smernicam dela v domovih. »V zadnjih letih so domovi za starejše dejansko postali največja slovenska negovalna bolnišnica. Zdravstveni sistem skuša namreč starejše čim prej odsloviti in jih poslati v cenejše ustanove – domove za starejše,« se strinja tudi Bizjak. Pravi, da lahko sistem, kjer bolnišnice zelo hitro odpuščajo starejše, ki morajo nato poiskati pomoč v domovih starejših, funkcionira le, če vedno obstaja določen odstotek praznih postelj. »Vemo, pa da so vsi domovi zasedeni. Še posebej dolge čakalne vrste so v vseh urbanih regijah ter v osrednjeslovenski in gorenjski regiji,« pravi.

Da je v domovih za starejše že nekaj let povečano število stanovalcev, ki potrebujejo zahtevno ali najzahtevnejšo zdravstveno nego, opažajo tudi na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), kjer ugotavljajo, da prihaja zaradi zahtevnih zdravstvenih stanj in zdravstvene nege stanovalcev do visoke obremenjenosti zaposlenih v domovih za starejše. »Na MDDSZ menimo, da je zaradi sprememb v zdravstvenem stanju stanovalcev treba temu primerno prilagoditi tudi kadrovske normative. Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev je bil nazadnje posodobljen v letu 2007,« povedo.

Več kot 70 odstotkov stanovalcev potrebuje najzahtevnejšo nego

Večina stanovalcev pride v domove za starejše prav zaradi zdravstvenih razlogov in več kot 70 odstotkov stanovalcev potrebuje najzahtevnejšo zdravstveno nego. Gre za povsem nepokretne bolnike, ki so odvisni od pomoči zdravstvenih delavcev zaradi fizične ali psihične prizadetosti. »Kadrovski normativi zato vedno slabše zadostijo potrebam domov in uporabnikov, ker se niso spremenili že desetletja in niso prilagojeni standardom dela, ki ustrezajo sodobnim smernicam,« poudarja Bizjak. Navaja, da so velik problem na primer osebe z demenco, saj te same oz. s pomočjo svojcev plačujejo najdražjo oskrbo. »Gre za ljudi, ki so obsojeni na pet ali več let potrebe po intenzivni tuji pomoči, zato bi bilo pravično, da bi jim država pomagala v večjem obsegu. Prav tako primanjkuje zmogljivosti za osebe z demenco, saj pred štiridesetimi leti, ko so se gradili javni domovi za starejše, demenca še ni bila tako velik problem. Skupnost socialnih zavodov je že predlagala spremembe kadrovskega normativa za zdravstveno nego, a ZZZS in Ministrstvo za zdravje nasprotujeta takšnim spremembam,« pravi Bizjak. Doda, da bi bili izvajalci zelo zadovoljni, če bi za vse stanovalce veljal kadrovski normativ, ki bi jim zagotavljal najvišjo raven oskrbe (oskrba IV). »A ker bi to pomenilo, da bi bila zato oskrba lahko tudi za 10 evrov dnevno dražja, pa nismo prepričani, če bi si stanovalci to lahko privoščili,« prizna.

Predvidoma novembra nov predlog zakona o dolgotrajni oskrbi

Na Ministrstvu za zdravje so lani pristopili k pridobivanju podatkov o kadrovski strukturi v domovih za starejše, iz njih pa izhaja, da večino kadra za neposredno izvajanje storitev v domovih za starejše predstavljajo zdravstveni delavci, katerih delo se za izvajanje zdravstvenih storitev financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. »Ugotavljamo pa, da je na zdravstvene delavce pogosto prevaljeno tudi izvajanje storitev osnovne in socialne oskrbe, ki jo uporabniki plačajo iz žepa, ni pa za izvajanje teh storitev zagotovljenih potrebnih kadrov,« pravijo na omenjenem ministrstvu. Poudarjajo, da je področje sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe ena od prioritet vlade, njihovi strokovnjaki pa pripravljajo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi. »V delovnem programu vlade je vložitev predloga zakona o dolgotrajni oskrbi načrtovana v novembru 2019. Med ključnimi izzivi, ki jih predlog naslavlja, pa je zagotovitev učinkovite koordinacije med sistemi socialne varnosti, znotraj katerih bo posameznik prehajal glede na svoje potrebe, in zagotavljanje dostopa primerljivih pravic za primerljive potrebe ne glede na okolje, kjer bo uporabnik storitev koristil,« pravijo na pristojnem ministrstvu.

Na MDDSZ pa so imenovali delovno skupino za spremembo Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki bo preučila ustreznost kadrovskih normativov z vidika kadra, ki izvaja osnovno in socialno oskrbo v socialnem varstvu. »Glede pomanjkanja kadra za zdravstveno nego se je vlada 31. januarja 2019 v dogovoru s sindikati zavezala, da bo Ministrstvo za zdravje do 30. septembra 2019 pripravilo predlog novih kadrovskih normativov na področju zdravstvenih storitev,« še povedo na MDDSZ.

 

Celoten članek je objavljen v reviji Eko dežela Zdravje in preventiva 2019.

(Visited 59 times, 2 visits today)