Dobra praksa v kmetijstvu: uspešna prodaja govedine prek spleta

september 5, 2019
Samo Kranjec
Foto: KZ Šaleška dolina

V Kmetijski zadrugi Šaleška dolina (KZ Šaleška dolina) hodijo vštric z Industrijo 4.0. Lastno dejavnost so v veliki meri digitalizirali, podobno tudi celotno omrežje svojih kooperantov. To je bila dobra osnova za prodajo njihovih izdelkov prek spleta, ki se je na trgu zelo dobro prijela.

Govedino in izdelke iz nje v KZ Šaleška dolina prodajajo pod blagovno znamko Ekodar. »Prodaja preko spleta presega naša pričakovanja in prav neverjetno se nam zdi, da je v slovenskem prostoru mogoče prodajati eko goveje meso tudi ‘on-line’. V tem pogledu smo unikatni. A brez dobre organiziranosti, skrbi za kakovost in jamstva, ki ga vsakokrat dajemo vsakemu kupcu, ne bi šlo,« razlaga Ivan Drev, direktor KZ Šaleška dolina.

Stabilna in dobro delujoča mreža

Pri trženju eko govedine so morali najprej vzpostaviti stabilno in dobro delujočo mrežo eko kmetij, predelovalnih obratov in transporta živine. Vsi v verigi – kmet, zadruga in predelava – so ustrezno certificirani in nadzirani. Ne glede na vrsto živine poskrbijo za čim bolj humani način nalaganja in direktni prevoz od prevzemnega mesta do klavnice.

»Veliko aktivnosti smo namenili končnemu uporabniku. Ta želi vedeti, kakšno hrano ima pred seboj, kaj pravzaprav jé in od kod meso izvira. Za vsak kos mesa Ekodar je vzpostavljena popolna sledljivost, kar pomeni, da lahko vsak kupec preveri izvor kjerkoli in kadarkoli. Podatek o rejcu, njegovi kmetiji in ekocertifikatu je dostopen s fotografiranjem QR kode s pomočjo sodobnih telefonov,« pravi Ivan Drev.

Zaupanje gradi vse našteto, dodatno pa tudi njihova prilagodljivost pri dostavi mesa. Da bi meso bilo čim bolj sveže in vse do kupca primerno hlajeno, se s slednjim dogovorijo o najoptimalnejši dostavi. Jamstvo pri izbiri eko govedine in izdelkov iz eko govejega mesa pa potrjuje še certifikat Izbrana kakovost, ki so ga prejeli kot prvi v Sloveniji.

Eko goveje hrenovke

Nov način dela zaradi sodobnih tehnologij

»Sodobne tehnologije in digitalni mediji, zlasti moč družbenih omrežij, so nas dobesedno prisilili, da delamo drugače. Poglejte; več kot polovica vseh spletnih uporabnikov informacije o naši zadrugi išče že prek mobilnih naprav. Prav zato smo prejšnji mesec prenovili spletno stran, ki je prilagojena tudi majhnim zaslonom. Na družbenih omrežjih skrbimo za redno obveščanje ter prepoznavnost zadruge in obeh blagovnih znamk, Ekodar in Slodar (različni izdelki iz jabolk, ki so pridelani pod shemo kakovosti – integrirana pridelava, op. a). Večkrat letno se poslužujemo tudi e-mail marketinga in obveščanja preko SMS/MMS,« pravi sogovornik.

Digitalizacija je pri njih najbolj prodrla skozi partnersko povezovanje in sodelovanje z zadrugo; naj gre za elektronizacijo dokumentov, brezpapirno poslovanje, sistem za spremljanje dobave in prodaje izdelkov od kmeta do potrošnika ali vključitev partnerja v interni program vitkega poslovanja.

Poenostavitve in višja produktivnost

»Dandanes si več ne znamo predstavljati, kako bi naša zadruga obstajala brez številnih ukrepov za povečanje učinkovitosti poslovanja, ki smo jih izvedli v zadnjem desetletju. Sodobne tehnologije so nam poenostavile procese in omogočile preglednost, povečala sta se hitrost izvedenega dela (tako na naših posestvih kot tudi v skladiščih in trgovinah) in učinkovitost samega dela (najbolj v administraciji in podpornih službah). Končni cilj je znan in najbolj otipljiv ravno pri tistih, ki jih najbolj cenimo – pri naših strankah. Te so deležne kakovostnejše izvedbe vseh storitev, saj se jim lahko naši svetovalci in prodajalci bolje posvetijo, namesto, da se dva dni ukvarjajo z enim papirjem,« razlaga Ivan Drev.

Digitalizacija vztrajno prodira v kmetijstvo

Uporaba sodobnih tehnologij in orodij, povezanih v splet, v kmetijstvo vse bolj prodira, čeprav so še kmetije, ki tega še ne uporabljajo.

»Ne trdim, da je digitalna kmetija danes že nuja, vsekakor pa olajša marsikatero opravilo,« poudarja Drev. Delo se nadzira in bolje izvaja z najrazličnejšimi senzorji in sondami, tudi s kamerami. Odčitavanje je iz dneva v dan bolj avtomatizirano, s sprotnim beleženjem in analiziranjem podatkov pa kmetje, s katerimi v KZ Šaleška dolina sodelujejo, pridobijo natančen vpogled v polavtomatsko ali celo povsem avtomatsko dodajanje gnojil, sredstev za varstvo rastlin ali celo vitaminov/mineralov pri živini.

»Seveda na območju Šaleške doline in tudi širše obstajajo popolnoma avtomatizirane ali robotizirane kmetije, pri katerih, denimo, roboti pomolzejo krave, jih zmasirajo, nakrmijo z ustreznimi krmili in vsaki kravi prilagojeno dieto, drugi visokotehnološki stroji pa samodejno očistijo hlev,« razlaga Ivan Drev.

Kmetje v njihovi okolici so odprti za sprejemanje novih tehnologij, običajno pa se zaustavi pri visoki začetni investiciji in tehtanju »Drag robot ali vseeno na roke«. »Naslednji večji premik v tej smeri oziroma pri razvoju preciznega kmetijstva osebno vidim v obdelavi in nadziranju površin z droni in tehnološko opremljenimi namakalnimi sistemi,« meni sogovornik.

Med vodilnimi v Evropi

Direktor KZ Šaleška dolina pravi, da sodijo med vodilne v Sloveniji in v Evropi, kar jim priznavajo tudi mednarodne institucije in organi. Prvi na svetu so vpeljali sledljivost izvora živil preko QR kode, pravkar razvijajo tudi druge možnosti sledljivosti. Na razpisu Evropskega združenja kmetijskih zadrug so se uvrstili med štiri najbolj inovativne zadruge v Evropi. To inovativnost želijo z leti še nadgrajevati.

Poleg živinoreje še sadjarstvo

V KZ Šaleška dolina se neposredno ukvarjajo s sadjarstvom in živinorejo. V ta namen gradijo tehnološko izpopolnjen obrat v Šmartnem ob Paki, za vzrejo 260 glav goveda MPG.

Glede na vremensko pogojenost in podnebne spremembe uporabljajo protitočni sistem, prav tako razvijajo napreden namakalni sistem za svoja posestva z (eko) jablanami. Pri predelavi jabolk so prav tako zaznali številne priložnosti, tako v procesu stiskanja 100-odstotnega jabolčnega soka Slodar kot pri nadgrajevanju in računalniški podpori proizvodnje jabolčnega čipsa.

Naravi prijazna pridelava in predelava

V prihodnosti bodo sledili modernizaciji, ki bo podpirala pridelavo in predelavo zdravih živil. »Do okolja, v katerem živimo in delamo, čutimo posebno potrebo po ustvarjanju sonaravnih izdelkov. Takšnih, ki ohranjajo čebele, ki jablanam natančneje odmerjajo količino potrebne vode in ki omogočajo zdravo rast brez uporabe škodljivih preparatov; ki omogočajo živini kakovostno življenje, s čim več nege in čim manj stresa. Podprli bomo vse, kar je v sozvočju z naravi prijazno pridelavo in predelavo,« poudarja Ivan Drev.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

(Visited 176 times, 67 visits today)