Neprenovljena hiša iz sedemdesetih let porabi za ogrevanje tri- do petkrat več energije na kvadratni meter kot hiša, zgrajena po današnjih predpisih.
»Slovenski stavbni fond je star: več kot polovica od približno 104 milijonov kvadratnih metrov uporabne površine je bila zgrajena pred letom 1981, torej pred prvimi predpisi o toplotni zaščiti, po letu 2002 pa le slaba petina,« razlaga dr. Gašper Stegnar s Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan.
Po energetskih izkaznicah je približno 40 odstotkov stanovanjskih stavb v razredih E do G, tretjina hiš pa se še ogreva s kurilnim oljem.
Stavbe porabijo dobro tretjino vse končne energije v Sloveniji.
Oblikuje se nacionalni načrt prenove stavb
Stegnar pravi, da je treba navedeno stanje izboljševati predvsem s hitrejšo in celovitejšo prenovo objektov. Zdaj prenovimo okoli 1,4 odstotka površine stavb na leto, večinoma po delih (zamenjava kotla ali oken), za cilje do leta 2030 (15 odstotkov manj rabe energije v stavbah, 70 odstotkov manj emisij glede na 2005 in več kot polovica obnovljivih virov) pa bi morali prenavljati okoli 2 odstotka površine letno, hkrati ovoj in sisteme, in prenove usmeriti v energetsko najslabše stavbe.
Slovenija zato pripravlja Nacionalni načrt prenove stavb do leta 2050, ki bo določil zavezujočo pot zmanjševanja rabe energije, časovnico opuščanja fosilnih kotlov in spodbude, večje za slabše stavbe in celovite prenove. Javna obravnava je predvidena to jesen.
Večplastna korist prenove stavb
Prenova stavb je po besedah Gašperja Stegnarja za ljudi pomembna, ker zniža stroške energije za tretjino do polovico, odpravi hladne in vlažne prostore in je najbolj trajen ukrep proti energetski revščini https://www.ekodezela.si/eko-aktualno/energetska-in-prevozna-revscina-v-sloveniji-prizadevata-priblizno-25-prebivalstva/ , v kateri je še okoli 7 odstotkov gospodinjstev.
Pomembna je tudi za gospodarstvo, ker naložbe ostanejo doma, v gradbeništvu in obrti ter za podnebje in energetsko varnost. Stavbe so namreč sektor, v katerem lahko emisije skoraj odpravimo s tehnologijami, ki jih že imamo, in zmanjšamo uvoz goriv.
Les prinaša številne koristi
Kakšne so prednosti lesa pri energetski prenovi?
»Les je podnebno ugoden: veže ogljik, ki ostane shranjen v stavbi, njegova izdelava pa porabi bistveno manj energije kot beton, opeka ali jeklo. Je naravno dober toplotni izolator in uravnava vlago v prostoru,« odgovarja Gašper Stegnar.
Leseni fasadni in strešni elementi z izolacijo in okni vred se izdelajo vnaprej v delavnici in namestijo v nekaj dneh, kar je hitreje in manj moteče za stanovalce, zlasti v blokih. Ker je lahek, omogoča nadzidave, ki lahko prenovo delno financirajo. »In ker je domača surovina, podpira slovensko lesno verigo. Pogoj je le pravilno načrtovana zaščita pred vlago in požarom ter kakovostna izvedba,« še doda.
Slabosti starejših stavb
Za starejše stavbe so značilni predvsem:
- slabo izolirane zunanje stene,
- neizolirane strehe in podstrešja,
- starejša okna in vrata,
- toplotni mostovi,
- neučinkoviti ogrevalni sistemi,
- pomanjkljivo prezračevanje,
- pogosto tudi neoptimalno upravljanje ogrevanja.
V čem je bistvo nacionalnega načrta prenove stavb?
Spodbuja stroškovno učinkovito preobrazbo obstoječih stavb v brezemisijske stavbe
Vključuje:
- pregled nacionalnega stavbnega fonda za različne vrste stavb,
- časovni načrt z nacionalno določenimi cilji (preoblikovanje obstoječih stavb v brezemisijske stavbe do leta 2050),
- pregled izvedenih in načrtovanih politik in ukrepov, s katerimi se podpira izvajanje časovnega načrta,
- opis naložbenih potreb za izvajanje nacionalnega načrta prenove stavb,
- pragove obratovalnih emisij toplogrednih plinov in letne potrebe po primarni energiji za nove ali prenovljene brezemisijske stavbe,
- minimalne standarde energetske učinkovitosti za nestanovanjske stavbe,
- mejnike in nacionalne cilje za leta 2030, 2040 in 2050,
- ukrepe za spodbujanje namestitve naprav za proizvodnjo sončne energije na stavbah,
- posebno obravnavo stavb – kulturna dediščina,
- prednost pri energetski prenovi morajo imeti stavbe z najnižjo energetsko učinkovitostjo.
Vir: Mag. Erik Potočar, vodja Sektorja za rabo energije
