LOGO_LUPA_web

Zakaj premikamo ure?

marec 25, 2017

V noči iz sobote na nedeljo bomo urine kazalce prestavili iz druge na tretjo uro in tako ponovno prešli na poletni čas. Premikanje ure je bilo uvedeno z namenom čim večjega izkoristka dnevne svetlobe, večji pa naj bi bil tudi prihranek pri energiji. Pa je res?

Prestavljanje ure vse od leta 1983

V Sloveniji smo premike med zimskim in poletnim časom uvedli leta 1983, uporablja pa ga več kot 70 držav, vendar ob različnih dnevih. Premikanje ure je bilo uvedeno z namenom čim boljšega ujemanja med dnevno svetlobo in delovnim časom, šolskimi urami in večino dejavnosti. Dodatna ura dnevne svetlobe naj bi tako pripomogla pri prihranku energije. Za prvo prestavljanje ure so zaslužni Nemci, ki so ki so prvi prestavili uro na poletni čas v prvi svetovni vojni. Na ta način naj bi privarčevali z gorivom, saj je dodatna ura naravne svetlobe pomenila manjšo porabo goriva za umetno razsvetljavo. Po drugi svetovni vojni so sistem večinoma ukinili, ponovno pa se je pojavil v času energetske krize v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Prihranek pri energiji

Države Evropske unije so leta 2007 izdale poročilo v vplivu določb o poletnem času na delovanje sektorjev, pri čemer so v Sloveniji ugotovili, da je premik ure primeren, hkrati pa se prihrani pri porabi električne energije. Evropska komisija je na podlagi poročil držav ugotovila, da je sedanja ureditev prehoda med poletnim in zimskim časom smiselna, hkrati pa nobena članica ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi sistema.

Je prestavljanje ure še smiselno?

Medtem ko zagovorniki premikanja ure zagovarjajo prihranek pri porabi energije, nasprotniki menijo, da sprememba negativno vpliva na biološko uro ljudi in poslabšuje razpoloženje. V nekaterih ameriških zveznih državah so sicer izvedli številne študije o učinkih prestavljanja ure, vendar so prišli do različnih ugotovitev, kar je zmedo še povečalo. Tudi drugod po svetu je bilo izvedenih več študij, vendar enotnega konsenza o prednostih ni bilo zaslediti. Največja kritika pa leti na zastarelost sistema prestavljanja ure. Ta temelji na industrijski družbi z nefleksibilnim delovnim časom, medtem ko je v postmodernih družbah vedno manj človekovih aktivnosti vezanih na dnevno svetlobo.

Kristijan Horvat

(Visited 75 times, 1 visits today)