LOGO_LUPA_web

Vrbina pri Krškem nared za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov

september 25, 2017

“Pripravljalna dela za odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini so potekala skladno s terminskim načrtom in so bila 23. avgusta letos zaključena,” so prejšnji teden spročili z Agencije za radioaktivne odpadke.

Načrtovano odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina, občina Krško, v bližini NEK (Foto: arao.si)
Načrtovano odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov na lokaciji Vrbina, občina Krško, v bližini NEK (Foto: arao.si)

Kakšna so ta pripravljalna dela?

“Na trdno podlago, s katere so bili predhodno odstranjeni humus in nanosi melja, je bil navožen in utrjen gramozni material, ki predstavlja predobremenilni nasip,” pojasnjujejo na ARAO. Na njem bo v prihodnje, ko se bodo začela gradbena dela, narejen plato, na katerem bodo stali nadzemni objekti odlagališča: upravno-servisni in tehnološki objekt ter hala nad odlagalnim silosom. Nasip bo te objekte ščitil pred največjimi možnimi poplavami.

Na lokaciji je bila, kot so še poudarili, vgrajena velika količina gramoznega materiala, preko 87 tisoč kubičnih metrov, in zaključili, da še naprej opravljajo monitoring podzemnih vod.

Odlagališče naj bi začeli graditi naslednje leto, s poskusnim obratovanjem pa naj bi začelo leta 2021.

Odlagališče ni enako kot skladišče

V naslovu članka smo prvotno napačno zapisali, da gre za načrtovanje gradnje skladišča, za kar se opravičujemo. Kot pojasnjuje ARAO, gre za pomembno razliko: “Skladišča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov že imamo: Centralno skladišče radioaktivnih odpadkov, ki ga upravlja ARAO, je v Brinju (občina Dol pri Ljubljani), drugo skladišče pa je v Nuklearni elektrarni Krško. To, kar ARAO načrtuje sedaj, je odlagališče.  Razlika med skladiščem in odlagališčem je pomembna. V skladišču so radioaktivni odpadki shranjeni za omejen čas, v odlagališče pa so trajno odloženi brez namena, da bi jih od tam še kdaj vzeli. Razlika je tudi v tem, da v primeru skladiščenja varnost zagotavlja človek s svojimi posegi, v primeru odlaganja pa je varnost zagotovljena s tehnologijo odlaganja (pasivna varnost) in posegi človeka niso več potrebni.”

Vir: ARAO

(Visited 71 times, 1 visits today)