LOGO_LUPA_web

Varno v gore: 70 % nesreč se zgodi pri sestopu

avgust 19, 2016

Poletje se je avgusta prevesilo v svojo drugo polovico in se počasi končuje. Dnevi postajajo krajši, večja je verjetnost za nastanek popoldanskih neviht, zmeraj pogosteje nas lahko presenetijo nizke temperature in ob nevihtah in nenadnih poslabšanjih tudi sodra in sneg.

Statistika gorskih nesreč v letošnjem letu je že dosegla številko 278. Kar v 58 primerih je nesreči botroval zdrs, 35 nepoznavanje terena in v 30 telesna nepripravljenost. Žal so gorski reševalci iz gora pripeljali 10 mrtvih planincev, 12 pa jih je umrlo pri drugih
aktivnostih, ki se dogajajo v gorskem okolju. Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije in Gorska enota Policije se na različnih področjih gorskega sveta trudijo, da bi nepotrebnih nesreč bilo čim manj.

Neprimerna oblačila in neprimerna pripravljenost

Gorski reševalci so tako po besedah Matjaža Šerkezija, strokovnega sodelavca Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktorja GRZS, v kratkem obdobju sodelovali v desetih intervencijah, kjer so se posamezniki podhladili. “Lepo in sončno jutro se v gorah kaj hitro spremeni v pravi zimski dan s snegom in mrazom. Neprimerna oblačila, kot so kratke hlače, kratka majica in po možnosti brez nahrbtnika, v katerem mora vedno biti osnovna planinska oprema vključno s toplimi, zaščitnimi oblačili, kapo in rokavicami, so lahko vzrok za hujšo obliko telesne podhladitve in celo smrt, sploh v primeru, da se planinec ne more gibati,” pojasni sogovornik.

Čelada naj bo naša stalna spremljevalka, sploh na planinskih poteh, ki potekajo pod stenami, po meliščih ali so bolj obiskane. Že majhen kamenček je lahko usoden.

Hkrati pa lahko sončen dan za marsikoga postane prevroč, sploh če je prisotna sopara, ki je povezana z nastankom nevihtnih oblakov. Včasih prevelika telesna teža, pomanjkanje splošne kondicije ali kronične bolezni, kot npr. sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, težave s srcem, onkološke bolezni in onkološki bolniki po kemoterapiji, borelioza … .(ki so v dolini obvladljive in posameznik z njimi normalno živi), v gorah postanejo nevarne in pogosto tudi smrtne. Gorski reševalci so po besedah Šerkezija v letošnjem letu zaradi težav s srcem posredovali v sedmih primerih, v štirih je bilo oživljanje neuspešno.

Planinske koče potrebno rezervirati

Kar nekaj planinskih koč opremljenih z avtomatskim defibrilatorjem, kar je objavljeno tudi na spletni strani Planinske zveze Slovenije.

“V času glavne planinske sezone obremenjene in ni nujno, da imajo proste kapacitete za prenočevanje. Zato je treba pred večdnevnim odhodom v gore poklicati oskrbnike in urediti rezervacijo (jo tudi preklicati, če pozneje turo odpovemo),” pravi Šerkezi. To velja tudi za posameznike, ki gore obiskujejo skupaj s psi, zanje imajo določene koče posebej urejene prostore. Bivaki so, kot še doda, namenjeni bivanju v nujnih in izjemnih primerih. Vse prevečkrat opravljajo funkcijo planinske koče, uporabniki pa za sabo pustijo smeti, odprt bivak, hrano v bivaku …

Osnovni napotki za varnost v gorah

Planinska zveza Slovenije je pripravila nekaj osnovnih napotkov, kako poskrbimo za svojo varnost in se v gore odpravimo odgovorno – in ne po trenutnem navdihu:

  • V gore vedno z nahrbtnikom, v katerem je osnovna planinska oprema (naglavna svetilka, prva pomoč, zaščitna očala, velika črna vreča za
    smeti, ki služi kot alu folija, planinski zemljevid, topla zaščitna oblačila, kapa in rokavice).
  • Pred turo naredimo načrt, pozanimajmo se o poti, opravimo rezervacijo v planinski koči.
  • Na turo se odpravimo zgodaj (ob 5. uri), če je ta daljša, saj je v popoldanskem času večja možnost nastajanja neviht.
  • Vreme preverimo na ARSO ali Pro Vreme, kjer dobimo objektivne vremenske napovedi. Vremenske aplikacije na mobilnih telefonih naj služijo kot dodatna informacija.
  • Na planinskih poteh, ki so izpostavljene, potekajo pod stenami, na
    meliščih … svetujemo uporabo čelade (planinske čelade, ki ima UIAA in CE test), prav tako na sestopih, ko smo utrujeni in nam bo ob morebitnem padcu zaščitila glavo pred udarcem v podlago.
  • Obujte letnemu času in turi primerne planinske čevlje (čevlji, namenjeni zimskemu pohodništvu, niso primerni za letne ture – pretežki, prevroči …).
  • Samovarovalni komplet in drugo tehnično opremo vzamemo s sabo po potrebi in glede na karakteristiko ture. V primeru neznanja nam noben od omenjenih pripomočkov ne bo veliko koristil. Veliko raje se v tem primeru odločite za spremstvo vodnika, ki bo poskrbel za vašo varnost, oziroma se na turo odpravite s planinskim društvom.
  • O načrtovani turi nekoga obvestite ali v avtomobilu na vidnem mestu
    pustite načrt ture, v planinskih kočah in na vrhovih se vpisujte v vpisne knjige. Vse te informacije so pomemben vir podatkov gorskim reševalcem.
  • Upoštevajte pravilo šibkejšega – ali se na turo odpravite skupaj z otroki, starejšimi osebami ali pa posamezniki s kroničnimi boleznimi, invalidi, telesno slabše pripravljenimi planinci – in turo prilagodite njim.
  • Uživajte zadosti tekočine in hrane v obliki oreščkov, energijskih ploščic, ki imajo majhno težo in prostornino. Izdaten obrok si privoščite v planinski koči. Alkohol v gore ne sodi, tobak pustite doma.

Če pride do nesreče, ostanite mirni. Poskrbite za svojo varnost, varnost ostalih udeležencev ture in varnost ponesrečenega. Pokličite številko 112 ali v primeru slabega signala na to številko pošljite kratko sporočilo (brez črk č, š, ž, saj je v tem primeru sporočilo kot MMS). Center za obveščanje bo o dogodku obvestil gorske reševalce, ki bodo z vami navezali stik. Varčujte z baterijo in ne kličite po nepotrebnem, saj bo telefon v določenih trenutkih pomemben stik z gorskimi reševalci.

Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS in inštruktor GRZS: “Imejmo v mislih, da smo na vrhu šele na polovici poti – naš cilj je varno priti domov. Pot v dolino je zaradi utrujenosti težja in 70 % nesreč se zgodi pri sestopu.”

Foto: Manca Čujež in Irena Mušič Habjan

(Visited 45 times, 1 visits today)