LOGO_LUPA_web

V letu 2014 pri nas 804 smrti zaradi alkohola

april 18, 2016

Registrirana poraba alkohola v letu
2014 je po podatkih, ki so jih prejšnji teden objavili na Nacionalnem
inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji znašala 10,9 litrov čistega
alkohola na prebivalca, starejšega od 15 let. Istega leta smo v
Sloveniji zabeležili 804 primere smrti, izključno zaradi alkohola,
izgubili smo vsaj 4.367 let potencialnega življenja zaradi
prezgodnjih smrti ali 10 let potencialnega življenja na vsako umrlo
osebo.


“Skupaj je bilo 3.545 primerov bolnišničnih zdravljenj, 184
primerov je bilo pri mlajših od 19 let,” so zapisali na NIJZ. Vsak dan v Sloveniji v
povprečju umreta vsaj dve osebi, v bolnišnicah pa se vsakodnevno
zdravi 10 oseb zaradi bolezni in stanj, ki so dokazano posledica
izključno škodljive rabe alkohola. Vse te smrti in bolnišnična
zdravljenja, ki bolj prizadenejo moške, bi lahko v celoti in
enostavno preprečili, saj bi zadostovalo že manj tvegano pitje
alkohola in/ali abstinenca.


Škodljiva raba alkohola v Sloveniji
predstavlja velik javnozdravstveni problem, ki pa je tudi družbeni
problem, saj posledice nosi tako posameznik kot njegovi svojci, pa
tudi lokalna skupnost in celotna družba. Zato na Nacionalnem
inštitutu za javno zdravje menijo, da je za zajezitev problematike
in učinkovitejše spopadanje z njo potreben širši družbeni
konsenz glede ukrepov.

Zdravstveni in družbeni problem

»Alkohol je najbolj priljubljena in
razširjena psihoaktivna snov, ki povzroča več kot 200 bolezenskih
stanj, poškodb in zastrupitev, nekatera od teh so stoodstotno
pripisljiva alkoholu, kar pomeni, da se ne morejo razviti, če oseba
ne pije alkohola, pri drugih stanjih pa alkohol predstavlja dodaten
vzrok, kot so npr. prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom
alkohola, samomor ali rak,« je povedala zdravnica dr. Barbara
Lovrečič z NIJZ in opozorila, da v Sloveniji problematika alkohola
že dolgo predstavlja velik javnozdravstveni in tudi širši družbeni
problem. Za Slovenijo je namreč značilna izrazito lahka dostopnost
do alkohola, pa tudi pri izrazito visoki porabi alkohola na
prebivalca imamo družbeni odnos, ki je alkoholu kulturološko
naklonjen in spodbuja pitje alkohola, do opijanja v javnosti pa je
izrazito strpen. To se odraža tudi v problematičnih pivskih navadah
Slovencev.

V Sloveniji je poraba visoka, največ
popijemo piva in vina

Kot ugotavlja zdravnica psihiatrinja
dr. Mercedes Lovrečič, z NIJZ je v Sloveniji visoka poraba alkohola
in s tem tudi velike zdravstvene posledice škodljive rabe alkohola:
»Med odraslimi prebivalci v starosti od 25 do 64 let vsaka deseta
oseba čezmerno pije alkohol, s starostjo pa čezmerno pitje alkohola
še narašča. Moški v primerjavi z ženskami pogosteje pijejo
alkohol in tudi v večjih količinah. Registrirana poraba alkohola v
letu 2014 je v Sloveniji znašala 10.9 litra čistega alkohola na
prebivalca, starejšega od 15 let, kar predstavlja visoko porabo
alkohola. V letu 2014 se je poraba alkohola v primerjavi s prejšnjim
letom povečala, predvsem na račun zalog piva in vina, in je bila
primerljiva s tisto iz leta 2012. Polovico registrirane porabe
alkohola je predstavljalo pivo (49 %), sledilo je vino (43 %) in
žgane pijače (8 %)«.

Mladi in alkohol: v enem letu 184
najstnikov v bolnišnici zaradi alkohola

»Še posebej so skrb zbujajoči
podatki, ki kažejo, da se težje zdravstvene posledice zaradi
alkohola pojavljajo tudi že pri mladoletnih in mladih, ki jim
alkohol, še posebej v večjih količinah, že zaradi samih učinkov
na možgane močno odsvetujemo. Možgani otroka so namreč zaradi
procesov razvoja možganov, pri mladostnikih pa zaradi procesa
dozorevanja možganov, bolj ranljivi za učinke in toksične
posledice alkohola. Zmotno je tudi prepričanje, da je po dopolnjenem
18. letu starosti raba alkohola z vidika možganov varna. Človeški
možgani dozorevajo do srede 20. letih in tudi kasneje in so prav
zato v tem obdobju dovzetnejši za učinke in posledice alkohola.
Ravno zaradi razvojnih značilnosti človeških možganov zgodnejši
stik z alkoholom predstavlja večje tveganje za kasnejši razvoj
zasvojenosti z alkoholom. Alkohol ima psihoaktiven učinek, povzroča
odmiranje možganskih pa tudi drugih celic in povzroča zasvojenost«,
je opozorila zdravnica dr. Barbara Lovrečič, nacionalna strokovnjakinja za javno zdravje z NIJZ, ki je poleg genetske predispozicije
poudarila tudi pomen zgleda in vzorcev vedenja iz okolice.

Kateri ukrepi učinkujejo?

Svetovna zdravstvena organizacija med
najuspešnejše ukrepe alkoholne politike, ki dokazano zmanjšujejo
škodo zaradi alkohola, uvršča:

  • davčne in cenovne ukrepe (cenovna
    politika alkohola, obdavčitev in trošarine),
  • omejevanje dostopa
    (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim, določitev minimalne
    starosti za nakup alkohola),
  • skrb za varnost v cestnem prometu
    (omejitev oziroma ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse
    voznike, redna naključna testiranja voznikov),
  • zdravljenje stanj in
    posledic škodljive rabe alkohola-predvsem zdravljenje zasvojenosti z
    alkoholom, kratke svetovalne programe pri zgodaj prepoznanih tveganih
    pivcih.

(Visited 33 times, 1 visits today)