LOGO_LUPA_web

Svetovni dan čebel potrjen, kaj pa zaščita čebel pred pesticidi?

januar 12, 2018

Pred kratkim nas je razveselila novica, da bomo od letošnjega maja na slovensko pobudo uradno praznovali Svetovni dan čebel. Marsikdo pa se je ob novici vprašal – kaj pa Slovenija v praksi naredi za zaščito čebel?

Naši bralci so se namreč zelo pozitivno odzvali na sprejetje svetovnega dne, hkrati pa izrazili več vprašanj in skepse, v smislu ‘kaj nam pomaga svetovni dan čebel, če jih pobijamo s pesticidi? Za odgovore smo se obrnili na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Številni ukrepi, a ‘le’ zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev

„Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je oktobra lani imenoval delovno skupino za pripravo ukrepov za zaščito medonosnih čebel in ostalih opraševalcev,“ uvodoma povedo na Ministrstvu. Ta bo najkasneje do letošnjega Svetovnega dneva čebel, to je do 20. maja 2018, pripravila dokument z naborom ukrepov za zaščito opraševalcev. Ministrstvo, kot navajajo sami, poleg tega izvaja številne aktivnosti in ukrepe na področju zaščite čebel in podpore za čebelarski sektor, tako na nacionalni kot na EU ravni.

Kaj pa fitofarmacevtska sredstva, vrtamo naprej? “Slovenija je občutljiva glede vprašanja fitofarmacevtskih sredstev in njihovega škodljivega učinka na čebele. Slovenija je že v letu 2011 (tri leta pred EU, ki je uvedla začasno omejitev v letu 2014) uvedla nacionalno prepoved uporabe neonikotinoidov za obdelavo semen kmetijskih rastlin,” odgovarjajo.

“Spremembe zakonodaje v tej smeri so dobrodošle tudi z vidika pričakovanj potrošnikov in zagotavljanja njihove pravice do varne hrane.”

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) ima veliko vlogo v sistemu zagotavljanja varne hrane in zdravja rastlin. Med drugim je zadolžena tudi za registracijo in nadzor nad varno rabo FFS.” Z vidika zagotavljanja varne hrane je tudi sicer velika pozornost namenjena obvladovanju kemijskih dejavnikov tveganja. Zato so spremembe zakonodaje v tej smeri dobrodošle tudi z vidika pričakovanj potrošnikov in zagotavljanja njihove pravice do varne hrane,” še dodajajo.

Zakonodaja določa spremembe vsakih 5 let

Vlada je konec leta 2012 sprejela Nacionalni akcijski program za doseganje trajnostne rabe FFS za obdobje od l. 2012 do l. 2022, v katerem se zavzema za zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in živali ter okolja zaradi rabe FFS in zmanjšanje porabe FFS. Zakonodaja določa, da je potrebno NAP spremeniti vsakih 5 let in ponovno opredeliti ukrepe za doseganje ciljev NAP, če je to potrebno. Ministrstvo pripravlja predlog spremembe NAP, ki mora biti sprejet ob začetku l. 2018 (pogovarjali smo se 9. januarja, op.a.). Predlog spremembe NAP vsebuje 17 ukrepov, ki so naravnani na zmanjšanje uporabe FFS in tveganj povezanih z njimi.

Še bolj konkretno – kaj pa glifosfat?

Vlada RS je novembra sprejela sklep, da se zavzema za prepoved uporabe glifosata, pri čemer naj se zagotovi ustrezno prilagoditveno obdobje za kmetijstvo, ki je omejeno na največ 5 let. V obrazložitvi sklepa se Vlada zavzema za optimizacijo uporabe FFS, katero je potrebno zmanjšati in profesionalizirati. Vlada ocenjuje, da je v zadnjih desetletjih prišlo do pretirane »kemizacije« kmetijske pridelave hrane in krme, pri čemer se zaveda, da kmetijska pridelava brez FFS na kratek rok ni mogoča, medtem ko nepoklicna uporaba FFS ni nujno potrebna za pridelavo hrane za trg.

“Sprememba zakonodaje v smislu prepovedi vseh snovi, ki se uporabljajo pri zagotavljanju varstva rastli, je  nerealna.”

“Zakonodaja na področju se mesečno spreminja v smislu omejevanja določenih aktivnih snovi in sprememb mejnih vrednosti ostankov v hrani,” komentirajo na Ministrstvu in dodajo, da pa je sprememba zakonodaje v smislu prepovedi vseh snovi, ki se uporabljajo pri zagotavljanju varstva rastli, glede na trenutne razmere in predvsem glede na tehnologijo pridelave hrane, nerealna. “V danem trenutku ni mogoče pridelati potrebno količino hrane brez ustreznega varstva rastlin, hkrati pa bi cena takšne hrane bila bistveno večja od trenutnih cen. Dodatni problemi, ki se že kažejo pri pomanjkanju sredstev za varstvo rastlin pa so povezani z mikotoksini (nastanejo kot posledica neustreznega varstva rastlin ali pridelkov), ki lahko z vidika zagotavljanja varne hrane predstavljajo večje tveganje za zdravje ljudi, kot sami ostanki pesticidov,” zaključijo.

Kaj pa ekološki čebelarji?

“V okviru shem kakovosti ima Slovenija na nivoju EU tri zaščite geografskega poimenovanja, ki se nanašajo na med, to so zaščitena geografska označba, katero nosi Slovenski med, ter zaščiteno geografsko poreklo, katero nosita Kraški med in Kočevski gozdni med, Tako ima Slovenija med 23 zaščitenimi proizvodi na EU nivoju zaščitene tri medove. V pripravi je tudi specifikacijo za meddržavno zaščito geografskega porekla za Istrski med skupaj z Republiko Hrvaško. Med sheme kakovosti pa spada tudi med iz ekološke pridelave,” pojasnjujejo na Ministrstvu. V prvi četrtini 2017 je ekološko čebelarilo 80 čebelarjev.

Podpora v pomoč uporabnikom: Integrirano varstvo rastlin (IVR)

“Pojav odpornosti povzročiteljev bolezni in škodljivcev postavlja pred stroko zahtevna vprašanja, ki jim je potrebno v prihodnje nameniti več pozornosti in sredstev. Na podlagi usmeritev Vlade Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja uporabo kmetijskih praks z manjšo uporabo FFS; nadaljnji razvoj Javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki spremlja razvoj in pojav bolezni škodljivcev v kmetijstvu; spodbuja razvoj specifičnih smernic integriranega varstva rastlin (IVR) in nekemičnih metod ter raziskav na področju trajnostnega razvoja kmetijstva.V ta namen na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) nastaja spletna stran za IVR, kjer so na voljo vse potrebne informacije, obvestila, aktualne novice, priporočila, nasveti in publikacije. IVR je bilo razvito za potrebe obvladovanja škodljivih organizmov, ki naj ne bi bilo odvisno izključno od uporabe kemičnih snovi,” še povedo na Ministrstvu.

 

V.B.

 

(Visited 39 times, 1 visits today)