LOGO_LUPA_web

Število divjih opraševalcev v Sloveniji pada – jih bomo ustrezno zaščitili?

november 27, 2018

Nacionalni inštitut za biologijo je s partnerji predstavil ciljno-raziskovalen projekt ‘Pomen divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin in trajnostno upravljanje v kmetijstvu za zagotovitev zanesljivega opraševanja’. Ministrica dr. Aleksandra Pivec je ob tem poudarila pomen tovrstnih raziskav, ker prispevajo k razvoju politik in strategij v kmetijstvu ter še posebej na področju pridelave hrane in varstva potrošnikov.

Rezultati projekta kažejo, da se združbe opraševalcev zelo razlikujejo, tako med sadnimi vrstami kot lokacijami. Številčno je med opazovanjem prevladovala čebela, nikakor pa ne gre zanemariti deleža divjih opraševalcev, ki zaradi večje učinkovitosti oprašijo veliko več, kot bi sklepali zgolj po njihovem številu.

Raziskovalci poudarjajo, da kompleksnost in dinamičnost združb opraševalcev in njihove aktivnosti kažejo na pomen ohranjanja pestrosti opraševalcev kot edine strategije zagotavljanja zanesljivega opraševanja.

Ukrepi za varovanje čebele ne zadoščajo

Prvo zdravstveno preučevanje zdravstvenega stanja čmrljev v Sloveniji je pokazalo, da so čmrlji okuženi s številnimi povzročitelji bolezni, ki jih sicer najdemo pri medonosni čebeli. Raziskovalci ugotavljajo, da ukrepi za varovanje medosne čebele za ohranitev pestrosti opraševalcev ne zadoščajo. “Medovite rastline lahko deloma izboljšajo prehranske razmere tudi za divje opraševalce, vendar je za ohranjanje pestrih združb opraševalcev potrebno ohraniti dovolj površin cvetočih pozno košenih travnikov.  Ključen je tudi ustrezen prenos znanja od raziskav, preko kmetijske svetovalne službe do kmetov.”

Ni še prepozno

Pestrost opraševalcev v Sloveniji pada, a je še vedno razmeroma visoka. Ob hitrem ukrepanju in ustreznem upravljanju bi Slovenija še lahko postala model trajnostnega upravljana pestrosti opraševalcev za stabilno pridelavo hrane in ohranjanje biodiverzitete.

Opraševanje žuželk je  nepogrešljiva ekosistemska storitev, v Sloveniji samo v kmetijstvu ovrednotena na okrog 120 milijonov EUR letno. Poleg medonosne čebele so za opraševanje ključnega pomena tudi divji opraševalci, ki so pogosto še bolj učinkoviti. Zaradi sprememb v okolju, populacije in pestrost divjih opraševalcev upadajo, zaradi česar je dolgoročno ogrožena tudi stabilna pridelava hrane in s tem prehranska varnost.

Poleg Nacionalnega inštituta za biologijo so pri  projektu sodelovali še Kmetijski inštitut Slovenije, Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, center biotehnike in turizma Grm Novo mesto in  Biotehniški center Naklo. Ciljno-raziskovalni projekt sta financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost republike Slovenije in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Vir: MKGP

 

(Visited 78 times, 1 visits today)