LOGO_LUPA_web

Ravnanje v vročih dneh

julij 5, 2017

Vročina v okolju lahko povzroči številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Na NIJZ so pripravili nekaj uporabnih napotkov za ravnanje v času visokih temperatur, s pomočjo katerih lahko škodljive vplive preprečimo.

Daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa:

-kožne izpuščaje,
-vročinske krče,
-vročinsko izčrpanost,
-omedlevico – kratkotrajno izgubo zavesti,
-vročinsko kap.

 

Kako lahko preprečimo težave, ki lahko nastanejo zaradi vročine?

Težave preprečimo tako, da zmanjšamo obremenitev telesa s toploto tako, da zmanjšamo izpostavljenost vročini: se umaknemo v senco ali hladnejše prostore, hkrati zmanjšamo nastajanje toplote: omejimo fizično aktivnost ter uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih. Telesu s pravilno izbiro oblačil in z zadostnim uživanjem tekočin omogočimo odvajanje toplote.

Pomagajmo drugim: nekateri ljudje so bolj ogroženi. Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri njih. Nikoli ne puščamo nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu. V primeru pregretja bolnika umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se večajo.

Koga  lahko vročina najbolj prizadene?

  • starejše in otroke,
  • bolnike: bolj ogroženi so po besedah NIJZ  bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s  srčno žilnimi  obolenji in obolenji dihal, diabetiki, bolniki z obolenji ledvic, bolniki z duševnimi  motnjami, nepokretni;  na uravnavanje toplote vpliva tudi uživanje nekaterih zdravil),
  • osebe s socialno-ekonomskimi problemi  (ljudi z  nizkim  socialno-ekonomskim statusom, brezdomce, socialno izolirane, prebivalce, ki imajo slabši dostop do zdravstvenih ustanov),
  • osebe, ki so dodatno izpostavljene nekaterim dejavnikom iz okolja (onesnaženemu zraku; imajo slabše bivalne pogoje: bivajo v podstrešnih stanovanjih, v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih, brez naprav za klimatizacijo; delavce, ki delajo  na prostem in prebivalce mest).

Ne pozabimo na zaščito pred soncem!

V času njegove največje moči (10 do 16) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo s sončnim zaščitnim faktorjem t.j. SZF oz. SPF najmanj 30 in zaščito pred UVA žarki.

Vir: NIJZ

(Visited 20 times, 1 visits today)