LOGO_LUPA_web

Prostovoljstvo v Sloveniji: »Brez prostovoljcev bi bilo življenje osiromašeno«

avgust 9, 2016

Prostovoljci
v Sloveniji delujejo na različnih področjih – socialnem,
športnem, rekreativnem, izobraževalnem, zdravstvenem, kulturnem,
okoljskem, turističnem, največ pa v kriznih situacijah. Ker
izboljšuje kakovost življenja, ima prostovoljstvo velik pomen za
družbo, in, kot
pravijo
mnogi prostovoljci, bi bilo življenje brez tega osiromašeno. Kriza,
ki je zajela državo pred leti, pa je k prostovoljstvu spodbudila še
več ljudi.

Po
podatkih iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC)
za leto 2014 je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji
14,5-odstotna. Kot poročajo na Statističnem uradu RS, to pomeni, da
je v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 14,5 odstotka
ali približno 290.000 oseb.
»V
primerjavi s članicami EU so gibanja na področju stopnje tveganja
revščine v Sloveniji ugodna, saj Slovenija v vseh teh letih spada
med tisto tretjino članic EU, kjer je delež oseb, ki živijo pod
pragom tveganja revščine, manjši od povprečja EU. Kljub temu pa
se tveganje revščine v zadnjih letih povečuje, kar kaže na težko
stanje prebivalstva v času gospodarske krize in je zaskrbljujoče,
«
nam povedo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti.

Brez
prostovoljcev bi bilo življenje osiromašeno

Začetki
prostovoljstva segajo v 19. stoletje, danes pa je v Slovenski mreži
prostovoljnih organizacij, ki jo koordinira Slovenska filantropija,
povez
anih
več kot 1300 organizacij. Število organizacij, ki vključujejo
prostovoljce, je še veliko večje.
»Znotraj
teh or
ganizacij
je v letu 2014 opravljalo prostovoljsko delo 84.206 prostovoljcev,
opravili pa so 10.056.740 ur prostovoljskega dela. Skupaj je bilo
opravljenega za 104.355.621,00 evrov organiziranega prostovoljskega
dela, kar nedvomno kaže na
velik prispevek prostovoljskega dela k splošni družbeni blaginji v
Sloveniji,
«
nam zaupa Lenka Vojnovič iz Slovenske filantropije.

Ko
se ljudje v skupnosti povežejo

Ljudi,
ki se spopadajo z vsakodnevnimi stiskami in težavami, je vedno več,
po besedah naših sogovornikov pa narašča tudi število tistih, ki
so pripravljeni pomagati. Prostovoljci danes nudijo pomoč v
različnih oblikah, skrbijo tudi za živali, naravo, okolje, izjemno
aktivni pa so tudi na področju turizma, vzgoje in izobraževanja.
»Prostovoljci
pogosto izrazijo interes, da bi opravljali nekaj za osamljene
starejše ali otroke. Pomagajo lahko tudi tudi na področju
organizacije dogodkov, promocijskih kampanj in vodenja civilno
družbenih institucij. Prostovoljstvo omogoča,
da
se ljudje v skupnostih povezujejo glede na področja, ki so jim
pomembna,
«
doda Vojnovičeva.

Prostovoljci
podarijo več kot le svoj čas

Pogosto
se prostovoljne organizacije in društva po pomoč obrnejo tudi k
državi in pristojnih organo
m.
Kot
povedo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake
možnosti, podpirajo vse aktivnosti, ki spodbujajo solidarnost,
dobrodelnost, čut do sočloveka in pomagajo ljudem v stiskah:
»Ministrstvo vsako leto za socialne transferje posameznikom in
gospodinjstvom nameni 1 milijardo 200 milij
onov
evrov. Dobrodelne akcije in nevladne organizacije pomembno
pripomorejo k reševanju stisk in dopolnjujejo javno socialno mrežo,
nikakor pa je ne zamenjujejo.«

Vsa
sredstva pa so zaman brez prostovoljcev, ki pomagajo ljudem v stiski,
si vzamejo čas, in tako poskrbijo, da težave določenih niso
potisnjene na rob družbe. Kot povedo na Slovenski filantropiji,
raziskave kažejo, da prostovoljstvo osmišlja življenja in daljša
življenjsko dobo. »Ne glede na to, kolikor si star, ko delaš kot
prostovoljec, veliko daješ in tudi veliko dobivaš nazaj. Le, da to,
kar dobiš, ni ovrednoteno z denarjem. Včasih se dejanj
prostovoljcev resnično ne bi dalo ovrednotiti preko denarja, gre za
dejanja srca,« še pove Lenka Vojnovič in dod
a,
da bi bilo življenje v Sloveniji brez prostovoljcev osiromašeno.

Nastajajo
nove oblike prostovoljstva

Težko
bi danes rekli, ali prostovoljstvo zamira ali je v vzponu, saj veliko
posameznikov pomaga, pa niso vključeni v prostovoljne organizacije,
zato tudi ni nikjer zabeleženo komu, kdaj in kako so pomagali. »Ne
bi rekla, da prostovoljstvo zamira, oblikujejo se pa alternativne,
drugačne in različne oblike prostovoljstva, neorganiziranega in
organiziranega, ki jih mogoče prej nismo poznali ali bili nanj
pozorni,« je prepričana Katja Celin iz Zavoda
Voluntariat.
Tudi Darja Fišer, u
stanoviteljica
gibanja Zelemenjave pravi, da je prostovoljstvo vedno bolj cenjeno,
in da vse bolj spoznavamo, kako pomembno je, in da se prostovoljnih
akcij vse bolj tudi aktivno udeležujemo. »Vsak posameznik se
udeležuje prostovoljnih akcij za problematiko, ki se ga najbolj
dotakne, in na svoj način in to se mi zdi tudi najbolj iskreno in
smiselno. Pri prostovoljstvu se mi zdi ključno, da ciljno in
kratkoročno dopolnjuje, ne pa sistemsko in trajno nadomešča nujno
potrebno institucionalno oz. državno pomoč, kar v zadnjem času žal
vse večkrat zaznavamo,« še doda Fišerjeva.

Bi
lahko pomagali (še) več?

Številne
slovenske prostovoljske organizacije pogrešajo boljšo odzivnost,
predvsem s strani države.
»Pogrešamo
večjo odzivnost s strani države predvsem pri finančni podpori in
pri promociji prostovoljstva. Verjamemo, da bi na ta način delo
lahko bilo še bolj kakovostno, pomagali bi lahko še več ljudem v
stiski. Pri prostovoljnem delu je ključno, da nas vodi želja po
pomoči sočloveku. Imeti moraš veliko notranje motivacije,
vztrajnosti in empatije, da lahko svoje delo opravljaš kakovostno,«
pove Tara Duralija, članica programa Človek za druge. In prisotnost
želje, da pomagamo drugim, pomoči potrebnim, je potrebna vsak dan.

Posebej
veliko ljudi pomaga

v času praznikov, ko smo še posebej darežljivi in odprti za težave
in soljudi, ki nas obkrožajo. Kaj pa, ko prazniki minejo? Kdo pomaga
takrat? Kdo pomaga ne glede na letni čas, ne glede na lastno počutje
in ne glede na odzive družbe?

Kristina Žnidar

Članek je bil v celoti objavljen v reviji Eko dežela, februar16

(Visited 36 times, 1 visits today)