LOGO_LUPA_web

Probiotiki tudi za zdravje gozdov!

september 3, 2017

O koristnih učinkih probiotikov na naše zdravje se govori že dolgo, sploh kadar je porušena naša črevesna flora, kot npr. po boleznih ali zdravljenju z antibiotiki. Nedavno pa so v ZDA zaključili raziskavo, ki je pokazala, da lahko s probiotiki zdravimo tudi drevesa.

Drevesa imajo sposobnost odstranjevanja različnih strupenih snovi iz tal, ki jih preko naravnih procesov razgradijo na nenevarne snovi, ali pa skladiščijo. Nekatere drevesne vrste, kot so npr. topoli, so zaradi svoje hitre rasti pri tem zelo uspešne.

Raziskavo so izvedli na območju, kjer je bila podtalnica onesnažena s trikloretilenom. Trikloretilen je, kot pojasnjujejo, pogosto prisoten v zemlji na industrijskih področjih, saj se uporablja za razmaščevanje in kot topilo. Je kancerogena snov, ki jo ljudje največkrat zaužijemo z onesnaženo vodo ali dihanjem onesnaženega zraka. Čiščenje območij, onesnaženih s trikloretilenom, je drago in zapleteno, saj je treba onesnaženo zemljo pred čiščenjem odkopati, podtalnico pa izčrpati in prečistiti.

leaf-671666_640

Gojili so bakterije iz dreves in z njimi nato ‘okužili’ sadike

Skupini raziskovalcev je s preizkušanjem vzorcev topolov, ki so rasli na onesnaženem območju, uspelo izolirati več kot 100 različnih bakterij, ki so bile prisotne v drevesih. Bakterije so nato gojili na gojiščih, ki so vsebovala trikloretilen. Z njimi so nato ‘okužili’ mlade sadike topolov in jih posadili na onesnažena območja. Že po enem letu se je izkazalo, da so te sadike zrasle v večja, bolj zdrava drevesa. Po treh letih so bila drevesa z bakterijami še  bolj robustna, v deblih pa je bila količina trikloretilena bistveno manjša, kot pri drevesih brez bakterij.

Ne le bolj zdrava drevesa, ampak tudi bolj zdrava zemlja in voda

Raziskava je pokazala tudi močno zmanjšanje vsebnosti trikloretilena v zemlji in vodi, okoli korenin topolov pa je bilo zaznati povečan delež neškodljivega klorida, ki je produkt razgradnje trikloretilena.  “Metoda ima potencial za ogromen vpliv na gozdove, kjer so težave z onesnaženo podtalnico in kjer je malo sredstev za rešitve. Gre za ogromen prihranek, hkrati pa za trajnostni pristop, ki ima, poleg čiščenja, še druge pozitivne učinke,” so zaključili raziskovalci projekta.

Vir: Gozd in les, Univerza v Washingtonu

(Visited 14 times, 1 visits today)